povrnitev premoženjske škode - odškodnina za izgubljeni zaslužek - delo na črno - odmera odškodnine po prostem preudarku
Pritožbeno sodišče je pravilno ravnalo in pri določitvi višine odškodnine uporabilo prosti preudarek, saj se v tej zadevi višine zaslužka tožničinega moža in s tem višine odškodnine na da ugotoviti - zaradi tožnikove smrti in ker je od njegovega dela v Italiji poteklo veliko časa, tožnica pa ne razpolaga z listinsko dokumentacijo.
Ker tožeča stranka kljub prejetemu nalogu za plačilo sodne takse le-te v roku 15 dni ni plačala, pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks pa niso podani, je Vrhovno sodišče v skladu s 3. odstavkom 105.a člena ZPP štelo, da je revizijo umaknila in ugotovilo umik revizije.
ZUS-1 člen 2, 2/2, 36, 36/1-4.ZP-1 člen 208, 208/1-1, 210.
tožba zaradi molka organa - dovoljenost - izpodbijanje odločbe o prekršku
Ker ima stranka zoper odločbo o prekršku zagotovljeno sodno varstvo pred rednim sodiščem, kar izrecno izhaja iz določbe 208. in 210. člena ZP-1, ne gre za upravni akt po 2. odstavku 2. člena ZUS-1, zato zoper tako odločbo ni mogoče vložiti pritožbe v upravnem postopku in kasneje tožbe v upravnem sporu, posledično pa tudi ne tožbe zaradi molka organa druge stopnje.
Pooblastilo je popolno, če izvira iz časa po nastanku pravice do izrednega pravnega sredstva (po pravnomočnosti sodbe). Če na pooblastilu ni datuma, je treba revizijo zavreči kot nedovoljeno.
Glede na 5. odstavek 98. člena ZPP sodišče pravno sredstvo, ki ga je vložil odvetnik brez predložitve pooblastila, zavrže, ne da bi takšno vlogo vračalo v popravo ali dopolnitev (2. odstavek 108. člena ZPP).
Okoliščina, da je nepremičnina v posesti tretjega in ne dolžnika, ne preprečuje izvršbe. Posestno stanje je glede možnosti izvršbe pomembno le pri premičninah.
Vprašanje lastništva predmeta izvršbe je v konkretni pravdi predhodno vprašanje, ki se je med njenim tekom že pravnomočno rešilo; na pravnomočno odločbo o predhodnem vprašanju pa je (pravdno) sodišče vezano.
odgovornost lastnika zgradbe ob javni površini - javna površina - upravljalec javne površine - vzdrževanje javne površine - poledenela ploščad - nezakonitost podzakonskega akta - občinski odlok o čiščenju javnih površin
Lastnik zgradbe ob javni površini ne odgovarja za škodo, ki jo je utrpela oškodovanka, ker upravljalec javne površine ni očistil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS0011606
ZPP člen 254, 254/3. ZAP člen 3, 57.ZASP člen 5, 167.
avtorska pravica - izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca - avtorsko delo - prodajna stojnica - dela uporabne umetnosti - monizem - koncept konstitutivnih prenosov materialnih avtorskih pravic
Individualnost je značilnost, ki avtorsko delo po eni strani ločuje od množice avtorsko nevarovanih vsakdanjih predmetov in pojavov, po drugi strani pa od umetniške kulturne dediščine, ki je v obči lasti in po tretji strani od drugih varovanih avtorskih del. Pri delih uporabne umetnosti je treba upoštevati tudi dejstvo, da je zaradi njihovega funkcionalnega poslanstva, ustvarjalni manevrski prostor zožan.
Zakonsko terminologijo, predvsem izraza pravica in prenos, je razumeti kot tehnična termina in kot prilagoditev posebnostim pri eksploataciji avtorskih del. Prenos torej ne pomeni dobesedno prenosa, temveč gre za obremenitev enovite pravice, kar pomeni, da se materialna pravica od avtorja ne izloči, temveč se v njenem obsegu le obremeni njegova avtorska pravica kot celota. Če tretje osebe kršijo preneseno pravico, njen pridobitelj pa ne reagira, je tudi avtor legitimiran, da nastopi zoper kršilce.
pridobitev državljanstva - pogoji - znanje slovenskega jezika
Tudi za sprejem v državljanstvo po tretjem odstavku 12. člena ZDRS (najmanj tri leta poročen z državljanom RS) mora prosilec izpolnjevati pogoje, med drugim iz 5. točke prvega odstavka 10. člena ZDRS, to je znanje slovenskega jezika. To znanje pa mora na ustrezen, v zakonu določen, način izkazati. Le v posebej določenih primerih zakon določa izjemo, kdaj se šteje, da je ta pogoj izpolnjen brez preizkusa znanja.
ZPSPP člen 12, 12/2, 27, 27/1, 28, 28/1.ZOR člen 73. ZGD člen 1, 1/7.
odpoved najemne pogodbe za poslovni prostor - podnajemna pogodba
Najemna pogodba za poslovni prostor, sklenjena za določen čas, junija 2001 ni časovno potekla, ni sporazumno prenehala, niti ni bila sodno odpovedana ali neveljavna. Podnajemnik takrat tudi ni postal najemnik, saj ni sklenil pisne najemne pogodbe.
prodaja tuje stvari - veljavnost prodajne pogodbe - pravice lastnika prodane nepremičnine - učinki pogodbe
Tretja toženka je imela možnost ob minimalni skrbnosti ugotoviti, da s pogodbo z dne 2. 12. 1999 kupuje garsonjero od nelastnikov. Ta pogodba zaradi tega po pravilnem stališču sodišč prve in druge stopnje seveda ni nična, vendar ne more v ničemer zavezovati lastnika ali kakorkoli pravno upoštevno učinkovati nasproti njemu, ki ni bil pogodbena stranka, in mu s tem preprečevati uveljavitev njegovih lastninskopravnih upravičenj (zahtevati izselitev tretje toženke iz njegovega stanovanja).
ZKP člen 236, 236/3, 295, 331, 331/5, 331/6, 371, 371/2.URS člen 29, 29/1-3.
zaslišanje strank - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odločanje o dokaznem predlogu - zaslišanje mladoletnega oškodovanca - zaslišanje priviligirane priče - zahteva obdolženca za zaslišanje - izključitev javnosti glavne obravnave
Določbe tretjega odstavka 236. člena ZKP (po kateri je zaslišanje mladoletne osebe, ki ne more razumeti pomena pravice, da ni dolžna pričati, dovoljeno le na obdolženčevo zahtevo) ni mogoče razlagati tako, da bi sodišče vedno, ko to zahteva obdolženec, mladoletno pričo moralo zaslišati.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS2004641
ZKP člen 371, 371/1-8.URS člen 35.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - varstvo zasebnosti - komunikacijska zasebnost - pravica do lastnega glasu - poseg v pravico do zasebnosti - dopustnost posega - snemanje izjave
Poseg v zasebnost s "tajnim" snemanjem je izjemoma lahko dopusten, če obstajajo posebej utemeljene okoliščine, zaradi katerih ima izvedba takšnega dokaza v kazenskem postopku poseben pomen za izvrševanje neke druge pravice, ki jo varuje Ustava: v konkretnem primeru pravice do osebnega dostojanstva oziroma pravice do časti in dobrega imena zasebnega tožilca.
Ker je toženec po končanem prepiru, ko je tožnik že odhajal stran, pritekel za njim in z nožem zamahnil za njegovim hrbtom, tožnikove roke ni poškodoval v silobranu, saj ni šlo za istočasnost napada in obrambe.
davki - dovolitev revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – obstoj sodne prakse – zelo hude posledice – nezmožnost preživljanja – zavrženje
Kadar je o bistveno enaki zadevi že odločilo Vrhovno sodišče, ne gre za pomembno pravno vprašanje, saj je po sodni praksi pomembno le tisto pravno vprašanje, od katerega rešitve je mogoče pričakovati razvoj prava, če je pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava.
Nezmožnost preživljanja ni zelo huda posledica v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj lahko ta razlog revident uveljavlja v postopku izvršbe.
delitev skupnega premoženja zakoncev - posebno premoženje - darilo - način pridobitve premoženja - namensko podarjeni denar
Pri ugotavljanju skupnega premoženja zakoncev ni pomemben samo čas njegove pridobitve, temveč tudi način pridobitve. Samo tožnici namensko podarjen in v ta namen porabljeni denar ne predstavlja sredstev, ki so pridobljena z delom v zakonski skupnosti, saj gre za darilo tretjih oseb.
tožba na sklenitev najemne pogodbe za stanovanje - dolžnost lastnika stanovanja - smrt najemnika - sklenitev najemne pogodbe po smrti najemnika - bivanje v stanovanju
Tožnik v času smrti najemnice ni dejansko prebival v spornem stanovanju. Zato je materialnopravno pravilno sklepanje, da eden izmed nujnih kumulativno predvidenih pogojev za lastnikovo (toženkino) obveznost sklenitve najemne pogodbe po smrti najemnika (tožnikove matere) iz 109. člena SZ-1 v obravnavanem primeru ni bil izpolnjen.