podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - načelo kontradiktornosti - predlog državnega tožilca - pravica do izjave
Če se državni tožilec v obtožnici v zvezi s podaljšanjem pripora ne izjavi ali zgolj nesubstancirano predlaga njegovo podaljšanje, obdolženčeva pravica do izjave ni kršena, če sodišče o podaljšanju pripora odloči, ne da bi predhodno omogočilo obrambi, da o tem predstavi svoje stališče.
vzročna zveza - pravno priznana škoda - podlage odškodninske odgovornosti - pretrganje vzročne zveze - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček od nedovoljene dejavnosti - izračun izgubljenega dobička
Upravna odločba, s katero upravni organ odloča o dovoljenosti opravljanja dejavnosti, ne vpliva na vzročno zvezo in s tem na obseg škode. Zato tudi opustitev vložitve pritožbe zoper upravno odločbo ne pomeni pretrganje vzročne zveze. Upravna odločba pa vpliva na to, ali je škoda, ki jo je tožnik utrpel, pravno priznana, ali ne. Nedovoljena dejavnost namreč ne more ustaviti podlage za izgubljeni dobiček, ker to ni dobiček, ki bi ga tožnik lahko utemeljeno pričakoval.
Pri izračunu izgubljenega dobička je treba od prihodkov odšteti samo variabilne stroške, torej stroške, ki bi jih tožnik imel, če bi posloval. Fiksni stroški so stroški, ki obstajajo ne glede na poslovanje in jih zato ni treba odšteti.
Predlog za prenos pristojnosti iz razloga ekonomičnosti, podan pred vročitvijo tožbe v odgovor, je prezgoden.
Ker sodišče še ni ugotovilo, ali je sploh krajevno pristojno za odločitev v zadevi, je prezgoden in zato neutemeljen tudi predlog za prenos pristojnosti zaradi zagotovitve tako imenovane objektivne nepristranskosti sodišča.
ZKP člen 372, 372/1-1, 372/1-2.KZ člen 7, 18, 325, 325/1, 325/2. ZVCP člen 21.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kazenska odgovornost - krivda - malomarnost - vzročna zveza - teorija o ekvivalenčni vzročnosti - teorija o adekvatni vzročnosti - teorija pripisljivosti - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti
Obdolžencu, ki je izključno s svojim ravnanjem (ki v konkretnem primeru tudi samo predstavlja kršitev cestno prometnih predpisov - neprilagojena hitrost vožnje), povzročil situacijo, v kateri je prišlo do kršitve cestno prometnega predpisa (vožnja po levi strani cestišča) in se je hkrati moral in mogel zavedati, da lahko zaradi njegovega ravnanja pride do nadaljnje kršitve cestno prometnih predpisov (vožnja po nasprotnem voznem pasu), ki pomeni neposredno nevarnost za povzročitev prometne nesreče, je mogoče očitati kršitev določbe drugega odstavka 21. člena ZVCP iz malomarnosti in je podana tudi vzročna zveza z nastalo posledico (prometno nesrečo, v kateri je ena oseba umrla).
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočnost
Zahtevo za varstvo zakonitosti je izjemoma mogoče vložiti pred pravnomočno končanim kazenskim postopkom zoper sklepe o priporu, navedene v četrtem odstavku 420. člena ZKP, vendar pa mora biti tudi v teh primerih sodna odločba pravnomočna.
ZKP člen 372, 372/1-1.KZ člen 196, 196/3.ZPPPD člen 2.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - neupravičena proizvodnja mamil - zakonski znaki kaznivega dejanja - oprema, namenjena za proizvodnjo mamil
Pri kaznivem dejanju neupravičene proizvodnje mamil ni potrebno, da bi šlo samo za opremo, ki pomeni ustvarjanje substance mamila, dovolj je, da gre za opremo, ki je potrebna v neki fazi proizvodnje mamil.
ugotovitev državljanstva – Osimski sporazum – izguba jugoslovanskega državljanstva
S prvim odstavkom 3. člena Osimske pogodbe sta obe državi pogodbenici uredili državljanstvo oseb, ki so bile na dan 10. junija 1940 italijanski državljani, in so imele stalno prebivališče na Svobodnem tržaškem ozemlju. Na temelju prvega odstavka 3. člena Osimske pogodbe pa Jugoslavija ni več urejala jugoslovanskega državljanstva za osebe, ki ob uveljavitvi pogodbe niso imele svojega prebivališča na ozemlju SFRJ.
Ker tožnik nesporno ni imel v tem času stalnega prebivališča na ozemlju SFRJ, je na podlagi 4. točke 13. člena Zakona o državljanstvu SFRJ, ki določa prenehanje državljanstva po mednarodnih pogodbah, izgubil državljanstvo SFRJ.
DENACIONALIZACIJA - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS1010953
ZUS člen 23, 23/3, 93.ZUS-1 člen 104, 105, 106, 107.ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/2.
enotno dovoljenje za gradnjo - legalizacija objekta - funkcionalno zemljišče - zahteva za denacionalizacijo - prekinitev postopka - stroški postopka
Z izpodbijanim enotnim dovoljenjem za gradnjo ni bilo odločeno le o legalizaciji objekta, temveč je bilo poseženo tudi v položaj denacionalizacijskega upravičenca, saj je bilo določeno funkcionalno zemljišče in to za vso preostalo površino parcele, za katero je sicer vložena zahteva za denacionalizacijo. Postopek za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo bi se moral zato prekiniti, do odločitve o zahtevku za denacionalizacijo, pri čemer bi se v okviru denacionalizacijskega postopka v skladu s prakso tožene stranke določil obseg zemljišča, ki se vrača v naravi, in bi se o tem vračanju odločilo, šele nato pa bi se lahko na preostalem zemljišču določilo funkcionalno zemljišče.
objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - padec s tovornjaka
Delo na tovornjaku z odprto zadnjo stranico, je nevarna dejavnost zaradi možnosti prestopa roba tovornjaka in padca na tla, saj gre za površino, dvignjeno od tal več kot en meter, in ker gre za prejemanje in usmerjanje z dvigalom podajanih betonskih plošč.
obseg zapuščine - izločitev iz zapuščine - darilo za primer smrti
Zgolj ustna izjava tožnikove hčerke o tem, da naj bi bil po njeni smrti podarjeni denar vrnjen, v nobenem primeru ne predstavlja relevantnega dejstva, ki bi lahko imelo za posledico utemeljen dajatveni zahtevek glede vtoževanega denarja.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - strokovno mnenje Centra za forenzične preiskave - razlogi o odločilnem dejstvu - dokazna ocena
Kršitev določbe 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je podana samo takrat, ko se nanaša na odločilno dejstvo, ne pa na dejstvo, s katerim sodišče preizkuša zanesljivost in verodostojnost dokaza.
pravica do objave popravka – rok za vložitev zadeve
Besedilo drugega odstavka 26. člena ZMed je jasno - objava popravka se lahko zahteva v tridesetih dneh od objave besedila. Le če zainteresirana oseba iz objektivnih razlogov za to objavo ni mogla zvedeti v okviru navedenega roka, lahko zahteva objavo popravka v 30 dneh od dneva, ko je za objavo zvedela. Po ugotovitvah sodišč je tožnik za sporno vsebino A. izvedel prej kot v 30 dneh od njene objave. Objavo popravka pri toženki bi moral zahtevati najkasneje 30. dan od objave A., in sicer ne glede na to, kako ali iz kakšnih razlogov in kdaj v okviru danega roka je zanjo izvedel.
pravica do pritožbe - napoved pritožbe - odpoved pravici do pritožbe - obrazložitev sodbe - pravni pouk
Napačen pravni pouk, ki ga je strankam dalo sodišče v pisno izdelani sodbi, ne more vzpostaviti zakonske pravice do pritožbe, ki se ji upravičenec odpove s tem, ko ne napove pritožbe v zakonitem roku.
ZUS-1 člen 16, 16/1-3, 96, 96/1-9.ZVO-1 člen 187, 188.
obnova sodnega postopka - položaj stranke - prizadeta stranka - možnost udeležbe v upravnem sporu
Pritožnik v upravnem sporu, na katerega se nanaša njegov predlog za obnovo postopka, ni imel položaja stranke. V pritožbi sam navaja, da na podlagi javnega poziva, ki je predmet tega postopka, katerega obnovo predlaga, ni mogel vložiti vloge, ker še ni imel registrirane dejavnosti. Prijavil pa se je na kasnejši javni razpis, ta razpisni postopek pa je bil zadržan z izdanim sklepom o začasni odredbi, zoper katerega se ni pritožil zato tudi obnove ne more uspešno uveljavljati.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 83, 83/3, 89.ZPP člen 86, 86/4, 91, 91/1.
revizija - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit
Vlagatelj revizije mora najpozneje v njej izkazati, da ima opravljen pravniški državni izpit (postulacijska sposobnost), sicer sodišče vloženo pravno sredstvo zavrže kot nedovoljeno, ker ga je vložila oseba, ki te pravice nima.
nujni delež - prikrajšanje nujnega deleža - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - pravna narava tožbenega zahtevka
Šele po ugotovitvi vrednosti razpoložljivega dela zapuščine je mogoče presojati, ali je bil nujni delež res prikrajšan ter za koliko je bil prikrajšan, in šele po tem pridejo v poštev pravila o zmanjšanju ali odpravi oporečnih razpolaganj ter vračanju daril.
Pri prikrajšanju nujnega deleža je tožbeni zahtevek oblikovalne in dajatvene narave.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004616
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1.KZ člen 234a.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - poslovna goljufija
Kaznivo dejanje poslovne goljufije po prvem odstavku 234.a člena KZ se od kaznivega dejanja goljufije po 217. členu KZ loči v tem, da je v kazenskopravnem pomenu poslovno goljufijo mogoče storiti tako ob sklepanju posla kot tudi kasneje, ob njegovem izvajanju.