ZPSPP člen 12, 12/2, 27, 27/1, 28, 28/1.ZOR člen 73. ZGD člen 1, 1/7.
odpoved najemne pogodbe za poslovni prostor - podnajemna pogodba
Najemna pogodba za poslovni prostor, sklenjena za določen čas, junija 2001 ni časovno potekla, ni sporazumno prenehala, niti ni bila sodno odpovedana ali neveljavna. Podnajemnik takrat tudi ni postal najemnik, saj ni sklenil pisne najemne pogodbe.
pridobitev državljanstva - pogoji - znanje slovenskega jezika
Tudi za sprejem v državljanstvo po tretjem odstavku 12. člena ZDRS (najmanj tri leta poročen z državljanom RS) mora prosilec izpolnjevati pogoje, med drugim iz 5. točke prvega odstavka 10. člena ZDRS, to je znanje slovenskega jezika. To znanje pa mora na ustrezen, v zakonu določen, način izkazati. Le v posebej določenih primerih zakon določa izjemo, kdaj se šteje, da je ta pogoj izpolnjen brez preizkusa znanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS0011606
ZPP člen 254, 254/3. ZAP člen 3, 57.ZASP člen 5, 167.
avtorska pravica - izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca - avtorsko delo - prodajna stojnica - dela uporabne umetnosti - monizem - koncept konstitutivnih prenosov materialnih avtorskih pravic
Individualnost je značilnost, ki avtorsko delo po eni strani ločuje od množice avtorsko nevarovanih vsakdanjih predmetov in pojavov, po drugi strani pa od umetniške kulturne dediščine, ki je v obči lasti in po tretji strani od drugih varovanih avtorskih del. Pri delih uporabne umetnosti je treba upoštevati tudi dejstvo, da je zaradi njihovega funkcionalnega poslanstva, ustvarjalni manevrski prostor zožan.
Zakonsko terminologijo, predvsem izraza pravica in prenos, je razumeti kot tehnična termina in kot prilagoditev posebnostim pri eksploataciji avtorskih del. Prenos torej ne pomeni dobesedno prenosa, temveč gre za obremenitev enovite pravice, kar pomeni, da se materialna pravica od avtorja ne izloči, temveč se v njenem obsegu le obremeni njegova avtorska pravica kot celota. Če tretje osebe kršijo preneseno pravico, njen pridobitelj pa ne reagira, je tudi avtor legitimiran, da nastopi zoper kršilce.
Glede na 5. odstavek 98. člena ZPP sodišče pravno sredstvo, ki ga je vložil odvetnik brez predložitve pooblastila, zavrže, ne da bi takšno vlogo vračalo v popravo ali dopolnitev (2. odstavek 108. člena ZPP).
Okoliščina, da je nepremičnina v posesti tretjega in ne dolžnika, ne preprečuje izvršbe. Posestno stanje je glede možnosti izvršbe pomembno le pri premičninah.
Vprašanje lastništva predmeta izvršbe je v konkretni pravdi predhodno vprašanje, ki se je med njenim tekom že pravnomočno rešilo; na pravnomočno odločbo o predhodnem vprašanju pa je (pravdno) sodišče vezano.
Pooblastilo je popolno, če izvira iz časa po nastanku pravice do izrednega pravnega sredstva (po pravnomočnosti sodbe). Če na pooblastilu ni datuma, je treba revizijo zavreči kot nedovoljeno.
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z 22.12.2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1, 34, 35, 41, 43.
priznanje tuje sodne odločbe - uporaba Uredbe sveta (ES) št. 44/2001
V smislu 1. člena Uredbe sveta (ES) št. 44/2001 gre za civilno in gospodarsko zadevo, ker je podlaga obveznosti prodajna pogodba in obveznost kupca plačati kupnino. Nasprotni udeleženec ni zatrjeval prisotnosti javnopravnih elementov niti dejstev, ki bi jih bilo mogoče subsumirati pod izjeme iz drugega odstavka 1. člena.
Čeprav Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije z vlaganjem zahteve ščiti javni interes po poenotenju sodne prakse, je pravni interes za odločitev o zahtevi podan le v tistih zadevah, v katerih more poseg Vrhovnega sodišča privesti do drugačne odločitve v zadevi, v kateri je bilo to izredno pravno sredstvo vloženo.
ZUS-1 člen 2, 2/2, 36, 36/1-4.ZP-1 člen 208, 208/1-1, 210.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - dovoljenost - izpodbijanje odločbe o prekršku - upravni akt
Ker ima stranka zoper odločbo o prekršku zagotovljeno sodno varstvo pred rednim sodiščem, kar izrecno izhaja iz določbe 208. in 210. člena ZP-1, ne gre za upravni akt po 2. odstavku 2. člena ZUS-1, zato zoper tako odločbo ni mogoče vložiti pritožbe v upravnem postopku in kasneje tožbe v upravnem sporu, posledično pa tudi ne tožbe zaradi molka organa druge stopnje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenec sodišča kot stranka v postopku
Ker bi okoliščina, da je tožnik zaposlen na Okrajnem sodišču v Trbovljah kot sicer stvarno in krajevno pristojnem sodišču za odločanje v tej zadevi, mogla negativno vplivati na percepcijo javnosti o objektivni nepristranskosti sodišča v sporu, je sodišče določilo drugo stvarno pristojno sodišče za odločanje v zadevi.
pridobitev premoženja s skupno gradnjo - dogovor o skupni gradnji - družbena pogodba - societas - razdelitev premoženja
Tako pred uveljavitvijo ZTLR kot po njegovi uveljavitvi so bili v sodni praksi dogovori o skupni gradnji pravno upoštevani neodvisno od (sorodstvenega) razmerja pogodbenih strank. Sicer pa se na delitev dobička (in premoženja nasploh) nanaša pravno pravilo paragrafa 1193 ODZ, ki je prav tako dispozitivne narave in po kateri se lahko družbeniki vnaprej dogovorijo, kako bodo razdelili premoženje, ki je nastalo z njihovimi prispevki.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0011506
ZD člen 28, 34.ZOR člen 53, 53/2, 103.ZPP člen 318, 318/3.
vrnitev darila v zapuščino - dajatveni in oblikovalni zahtevek - sklepčnost tožbe - ničnost prodajne pogodbe - nemoralen nagib
V zapuščino je mogoče zahtevati le vrnitev darila, ne pa predmetne prodajne pogodbe. Tožbeni zahtevek je ugotovitvene in dajatvene ali oblikovalne narave.
Tožnikova tožba s trditvami o kupni pogodbi in le z ugotovitvenim zahtevkom je nesklepčna, saj z njo ne more doseči želene posledice.
Zapustnik lahko za časa svojega življenja odplačno razpolaga z vsem svojim premoženjem. Tako ravnanje ni nemoralno.
uvrstitev blaga v carinsko tarifo - uporaba materialnega prava - relevantno dejansko stanje - spornost dejanskega stanja - izvedenstvo - pasivna legitimacija - carinski dolžnik - carinski deklarant - zastopanje v carinskih postopkih
Ob izpolnjevanju pogojev iz 47. člena CZ lahko katerakoli oseba, vključno s špediterjem, v carinskih postopkih nastopa v lastnem imenu in za svoj račun ali pa v lastnem imenu in za tuj račun, torej kot deklarant in posledično carinski dolžnik. Če bi revident hotel nastopati v tujem imenu, v imenu prejemnika blaga, torej brez statusa deklaranta, bi moral to izrecno navesti ob vložitvi carinske deklaracije, česar pa ni storil.
davki - dovolitev revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – obstoj sodne prakse – zelo hude posledice – nezmožnost preživljanja – zavrženje
Kadar je o bistveno enaki zadevi že odločilo Vrhovno sodišče, ne gre za pomembno pravno vprašanje, saj je po sodni praksi pomembno le tisto pravno vprašanje, od katerega rešitve je mogoče pričakovati razvoj prava, če je pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava.
Nezmožnost preživljanja ni zelo huda posledica v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj lahko ta razlog revident uveljavlja v postopku izvršbe.
Ker tožeča stranka kljub prejetemu nalogu za plačilo sodne takse le-te v roku 15 dni ni plačala, pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks pa niso podani, je Vrhovno sodišče v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP štelo, da je revizijo umaknila in ugotovilo umik revizije.
ZPP člen 41, 41/2, 339, 339/2, 339/2-11, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - premoženjski spor - vrednost spornega predmeta - učinek obligacij med strankami - aktivna legitimacija
Da bo toženka lahko izpolnila svojo obveznost, mora biti najprej vknjižena njena lastninska pravica, zato je podana aktivna legitimacija tožnika, da zahteva takšno ureditev stanja.
pristojnost slovenskega sodišča - odškodninski spor - neposlovna škoda zaradi prometne nesreče
Za določitev pristojnosti slovenskega sodišča ni pomembno ali je tožnikom zaradi prometne nesreče v Avstriji morda nastala premoženjska ali nepremoženjska škoda na teritoriju Republike Slovenije.
Posrednikov zahtevek za plačilo dvojne provizije zaradi naročnikove kršitve posredniške pogodbe je neutemeljen. Predložitev cenitve izvedenca gradbene stroke v posredniški pogodbi ni bila dogovorjena. Nepredložitev dokaza o lastništvu prodajane nepremičnine pa ni imela nikakršne vloge, saj je bil, da stranki nista sklenili prodajne pogodbe, dejstvo, da se stranki nista sporazumeli za ceno.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004697
ZKP člen 371, 371/2.URS člen 29, 29/1-3.KZ člen 171, 171/1, 171/4.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zavrnitev dokaznega predloga - žaljiva obdolžitev - dokaz resničnosti
Obdolženec se pri obrambi pred obtožbo zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve lahko sklicuje na okoliščine iz četrtega odstavka 171. člena KZ in z dokaznimi sredstvi, ki so mu na voljo, dokazuje resničnost svoje trditve, oziroma da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil, sodišče pa mu mora to omogočiti.