V obravnavani zadevi je carinski organ opravil preverjanje sprejete deklaracije na pravni podlagi 68. člena CZS. Carinski organi lahko zaradi preverjanja sprejete deklaracije po navedeni določbi od deklaranta zahtevajo, da jim predloži dodatne dokumente zaradi preverjanja točnosti navedb v deklaraciji (točka a); pregledajo blago in po potrebi vzamejo vzorce blaga zaradi analize ali podrobnega preverjanja (točka b). Kadar carinski organ pri preverjanju carinske deklaracije ugotovi večje nepravilnosti, postopa v skladu z določbami zakona, ki ureja davčni postopek o nadzoru in kontroli carinskih organov. V obravnavanem primeru je šlo za navedeno situacijo.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčna osnova - dividende - dividendam podobni dohodki
Pri določanju davčne osnove zavezanca se prejete dividende oziroma drugi deleži iz dobička, vključno z dohodki, ki so podobni dividendam, razen skritih rezerv, ki niso bile predmet obdavčitve pri izplačevalcu, izvzamejo iz davčne osnove prejemnika.
Javni poziv 3SUB-OB10 za nepovratne finančne spodbude občanom za naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb točka 1/c.
sofinanciranje iz javnih sredstev - finančne spodbude za naložbo toplotne izolacije fasade - izpolnjevanje razpisnih pogojev
S predmetnim javnim pozivom je zahtevana enkratna (in ne postopna) 12 cm debela toplotna izolacija in ker javni poziv za takšno naložbo tudi določno navaja relevantno časovno obdobje od 9. 10. 2009 do 21. 5. 2010, tudi ni mogoče upoštevati tožbenega ugovora, da poziv ne izključuje že iz prejšnjega obdobja vgrajenega 7 cm izolacijskega materiala.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - pravočasnost zahteve - prekluzivni rok
Tožeča stranka organu prve stopnje ni dostavila v roku 30 dni od prejema sklepa niti ni zaprosila za podaljšanje roka, zahtevanega dokazila, da se je prijavila na javni poziv. V sklepu o prekinitvi postopka je bila opozorjena na to, da bo postopek ustavljen, če v roku ne bo predložila navedenega dokazila. Posledica opustitve naloženega ravnanja je sklep o ustavitvi postopka. Z navedenim sklepom je bilo o zahtevi za denacionalizacijo z dne 7. 12. 1993 v celoti odločeno, zato je organ pravilno opredelil vlogo z dne 7. 1. 2011 kot novo zahtevo za denacionalizacijo.
V obravnavanem primeru prvostopenjski organ tožniku ni priznal pravice do odbitka vstopnega DDV na podlagi dveh spornih računov, za katere ugotavlja, da ju je izdal „neplačujoči gospodarski subjekt“. Tožniku očita, da nima verodostojne poslovne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane storitve resnično opravljene s strani izdajatelja spornih računov ter iz objektivnih okoliščin zaključuje, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti. Zato mu pravica do odbitka vstopnega DDV iz tega naslova ni bila priznana.
Podan je tudi subjektivni element na strani tožnika in sicer, da bi glede na okoliščine posla mogel in moral vedeti, da sodeluje pri utaji davka. Gre za neobičajno poslovno prakso, kljub zatrjevanju tožnika, da je ravnal povsem skladno s poslovnimi običaji.
davčni inšpekcijski nadzor - začetek postopka - sklepni razgovor - ocena davčne osnove - cenitev davčne osnove - pogoji za cenitev - upravni spor - dopolnitev tožbe v upravnem sporu
Tožeči stranki je bil vročen sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora. S tem se je začel postopek nadzora, ki se je na podlagi ter v skladu z odločbo druge stopnje kasneje v istem obsegu in z isto vsebino le ponovil in ne ponovno začel, zato ni bilo podlage za ponovno izdajo sklepa.
Sklepni razgovor res ni bil opravljen, vendar ta kršitev ni bistvena, saj iz zbranih podatkov, pa tudi navedb tožeče stranke ni razvidno, da bi opustitev razgovora vplivala na zakonitost izpodbijane odločbe.
Tožeča stranka bi morala kot proizvodna organizacija voditi analitične evidence ter na ta način spremljati nabavo in porabo materiala ter obenem omogočiti kontrolo njegove namenske porabe. Ker ustreznih evidenc za spremljanje proizvodnega procesa ni predložila, hkrati pa so bile ugotovljene tudi nepravilnosti pri vrednotesnju zalog nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov ter s tem nepravilnosti pri podatkih, na katerih temelji davčni obračun, so izpolnjeni pogoji za cenitev iz prvega odstavka 68. člena ZDavP-2.
Dopolnitve tožbe z dodatno postavljenim odškodninskim zahtevkom sodišče ni dopustilo, saj je vložitev tožbe vezana na rok 30 dni od vročitve odločitve o pritožbi.
izrek :
1. Tožba se zavrne.
2. Dopolnitev tožbe z dne 12. 12. 2011 se zavrže.
3. Zahtevek tožeče stranke za povračilo stroškov postopka se zavrne.
zahteva za izločitev uradne osebe - zavrnitev zahteve - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - tožba zaradi molka organa
V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati sklepa o zavrnitvi zahteve za izločitev načelnika upravne enote, ker gre za odločitev procesne narave, ki se nanaša na izvedbo upravnega postopka, kar pomeni, da v takem primeru ni mogoče vložiti niti tožbe zaradi molka organa. Upoštevaje določbo drugega odstavka 28. člena ZUS-1, lahko namreč stranka v primeru molka drugostopenjskega organa sproži upravni spor, kot če bi bila strankina pritožba zavrnjena, to pa pomeni, da bi upravno sodišče moralo odločati o zakonitosti tega akta.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2007 – 2013 v letih 2007-2013 člen 23.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrep Programa razvoja podeželja - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino
Uredba 1975/2006/ES v 16. členu določa za primer, da znaša razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino, določeno v skladu s členom 50 (3) Uredbe 796/2004/ES, več kot 20 % ugotovljene površine, da se pomoč za ukrep v zvezi s površino ne odobri. Ker je v obravnavanem primeru znašala razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino več kot 20 % ugotovljene površine, je bila odločitev o zavrnitvi celotnega tožnikovega zahtevka pravilna.
ZDavP-2 člen 146, 151, 156. ZP-1 člen 57, 202. ZST-1 člen 34, 35. ZUP člen 251, 251/1, 251/2, 259.
sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova - sodna taksa - davčna izvršba - povprečnina - globa - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - sprememba izreka na drugi stopnji - izpodbijanje izvršljivosti
Drugostopenjski organ je ugotovil, da so izvršilni naslovi, na podlagi katerih se izvršba opravlja, v izreku sklepa o izvršbi pomanjkljivo navedeni, ter nato, ustrezno listinam v spisu, spremenil izrek sklepa, kar je skladno z določbami ZUP.
Davčni organ niti po določbah ZDavP-2 niti po določbah ZUP ni pristojen za to, da bi preverjal pravilnost in zakonitost izvršilnih naslovov ter ali je potrditev izvršljivosti na njih pravilna.
Za izdajo sklepa, s katerim se zavaruje izpolnitev davčne obveznosti pred izdajo odločbe, zadostuje obstoj objektivnih okoliščin, ki utemeljujejo pričakovanje, da bo izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti onemogočeno oziroma precej oteženo. Pri tem gre za objektivne okoliščine v zvezi z davčnim zavezancem in njegovim poslovanjem. Prvostopenjski organ mora pred izdajo sklepa ugotoviti take okoliščine ter jih v sklepu navesti oziroma ustrezno obrazložiti. V pogledu obstoja davčne obveznosti je za izdajo sklepa o zavarovanju dovolj verjetnosti, da bo davčna obveznost nastala.
Če zavezanec meni, da izbrani ukrep zavarovanja ni ustrezen, lahko predlaga, da se začasni sklep nadomesti z novim zavarovanjem oziroma predloži instrument zavarovanja.
skrbništvo - skrbništvo za poseben primer - prenehanje skrbništva - razrešitev skrbnika
Iz določb ZZZDR izhaja, da je glavno vodilo pri odločanju o skrbništvu korist varovanca. Skrbništvo ni pravica postavljenega skrbnika, temveč dolžnost, iz katere za skrbnika izvira upravičenje ukreniti vse, kar je potrebno za varstvo varovančeve osebnosti in njegovih pravic. Glede na izčrpno izpeljan dokazni postopek je tudi po presoji sodišča B.B. naloge, ki so bile s sklepi z dne 26. 6. 2007, 2. 7. 2007 in 31. 8. 2008 (torej takoj po bolezni) prenesene na tožnika, zmožna opravljati sama. Zato je center za socialno delo pravilno odločil, da skrbništvo za poseben primer nad B.B. preneha ter da se tožnika razreši s funkcije skrbnika za poseben primer.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - molk organa prve stopnje - molk organa druge stopnje - odločitev sodišča
V konkretnem primeru je tožba zaradi molka upravičena. Ker podatki spisa ne dajejo zanesljive podlage za odločitev, sodišče pa relevantnih dejstev samo tudi na glavni obravnavi ne bi moglo ugotoviti, je odločilo, da mora o pritožbi tožnikov odločiti tožena stranka v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe. To je primeren rok, upoštevaje zakonski rok za odločitev o pritožbi ter težavnost zadeve.
inšpekcijski ukrep državnega nadzornika za varstvo osebnih podatkov - videonadzor - videonadzor nad okolico gostinskega lokala - videonadzor nad javnim dobrim - namen videonadzora - zakonsko dopusten namen
Tožeči stranki je bil zakonito izrečen inšpekcijski ukrep prenehanja izvajanja videonadzora nad okolico gostinskega lokala, saj med postopkom ni navedla dejstev, s katerimi bi izkazovala, da je izvajanje videonadzora vstopa ali izstopa v ali iz njenih poslovnih prostorov potrebno za varnost ljudi ali njenega premoženja.
denacionalizacija- vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - odškodnina v delnicah - nadomestno zemljišče
Pogoj za denacionalizacijo v obliki nadomestne nepremičnine oziroma zemljišč je sporazum med zavezancem in upravičencem.
SOD denacionalizacijskemu upravičencu ne more ponuditi delnic, ki jih ima RS, zato je upravni organ ravnal pravilno, ko je v izpodbijani odločbi upravičencu priznal odškodnino v obliki obveznic.
Tožnica, kot (so)lastnica gospodujočega zemljišča v postopku parcelacije in ureditve meje služečega zemljišča ne varuje nobene svoje pravne koristi in zato tudi ni izkazan njen pravni interes. Tožnica, kot (so)lastnica gospodujočega zemljišča tudi v postopku obnove meje med spornima parcelama ne varuje nobene svoje pravne koristi in zato tudi v tem postopku ni izkazan njen pravni interes. S postopki za ureditev meje, parcelacije in obnove meje v naravi med parcelami, katerih lastnica ni tožnica, namreč njena služnostna pravica ni okrnjena.
potrdilo o dejstvu iz uradne evidence - izpis iz registra kmetijskih gospodarstev - zahteva za spremembo potrdila
Tožeča stranka v tožbi utemeljeno ugovarja izpodbijanemu sklepu, s katerim je prvostopni organ njeno vlogo z dne 10. 11. 2009, naslovljeno „Pritožba zoper obvestilo o spremembi števila, vrste in površine GERK-ov na planini ... v občini Tržič“, zavrgel. Po presoji sodišča bi prvostopenjski organ navedeno vlogo, glede na njeno vsebino, moral obravnavati kot zahtevo za spremembo potrdila - Izpisa iz registra kmetijskih gospodarstev z dne 26. 10. 2009 in o njej meritorno odločiti v skladu z določbo četrtega odstavka 180.a člena ZUP, in sicer bodisi izdati spremenjeno potrdilo, ali pa izdati odločbo, s katero bi zavrnil zahtevo za spremembo potrdila.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da jih je izdal neplačujoči gospodarski subjekt, tožniku pa očita, da nima verodostojne poslovne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane storitve resnično opravljene s strani izdajatelja računa, iz objektivnih okoliščin pa prvostopenjski organ in tožena stranka zaključujeta, da je tožnik vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu odbitek vstopnega DDV iz tega naslova ne gre.
ZDoh člen 6, 6/1, 6/1-5. ZDavP člen 169. ZUP člen 66, 67.
vračilo davka - zahteva za vračilo davka - dohodnina - davek od dohodkov iz dejavnosti - sprememba odločbe o ugotovitvi davka od dohodka iz dejavnosti - obnova postopka odmere dohodnine - predlog za obnovo postopka - poziv k dopolnitvi vloge
Odločba o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti ima značaj ugotovitvene odločbe. Dobiček, ugotovljen s to odločbo, je bil, skupaj z med letom plačanimi akontacijami, upoštevan pri odmeri dohodnine. Davčna obveznost je bila tako naložena v plačilo ter plačana po odločbi o odmeri dohodnine. Tožnica zato kljub temu, da je bila z odločbo Ministrstva za finance nato ugotovljena nižja davčna osnova in nižji davek od dohodkov iz dejavnosti, (neposredno) na podlagi te odločbe vračila davka ne more zahtevati.
Tožničin ugovor, da je s tem, ko je vložila zahtevo za vračilo davka, vložila predlog za obnovo postopka odmere dohodnine, sodišče zavrača, saj iz zahteve tožnice jasno izhaja, da z njo uveljavlja vračilo davka in da ne gre za predlog za obnovo postopka. Pri tem ni zanemarljivo tudi dejstvo, da je tožnica odvetnica in s tem zagotovo ne prava neuka stranka, ki bi jo bilo treba posebej opozarjati na pravne možnosti za uveljavljanje svojih pravic. Le v primeru, če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, mora organ zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo. V obravnavanem primeru ne gre za takšno situacijo, saj je bila tožničina zahteva dovolj jasna in jo je prvostopenjski organ kot tako tudi obravnaval.
sodni izvedenec - sodni cenilec - razrešitev sodnega izvedenca - področje strojev in opreme - izdelava izvedeniškega mnenja
Tožnik v funkciji sodnega izvedenca oziroma sodnega cenilca svojih dolžnosti ni opravil redno oziroma jih ni opravil pravočasno in v postavljenih oziroma določenih rokih, zato so podane okoliščine za njegovo razrešitev.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločbe
V obrazložitvi izpodbijane odločbe navedene ugotovitve ne zadoščajo za presojo verjetnosti uspeha v zadevi in s tem za preizkus zaključka, da gre za zadevo, ki po določbah 24. člena ZBPP ni očitno nerazumna.
V postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči se izpolnitev pogoja iz 24. člena ZBPP presoja na podlagi verjetno izkazanih dejstev (8. člen ZUP).