Če je prosilec prenehal biti zaposlen in je prenehal prejemati plačo že pred vložitvijo prošnje za brezplačno pravno pomoč, je treba kot relevantni uporabiti določbi prvega in tretjega odstavka 27. b. člena ZSV, kar pomeni, da se plače, ki jih je prosilec po prenehanju delovnega razmerja prenehal prejemati, pri ugotavljanju lastnega dohodka ne upoštevajo, ne glede na siceršnje določbe 27. a. člena ZSV.
brezplačna pravna pomoč - v isti zadevi že voden upravni postopek - zavrženje vloge
Ker o isti zadevi tečeta dva postopka, je odločitev, da se tožnikova (kasneje vložena) prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP zavrže, pravilna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - primerno stanovanje - vrednost stanovanja - načelo zaslišanja stranke
Organ za brezplačno pravno pomoč je izpodbijano odločbo izdal, ne da bi tožečo stranko pozval, naj se izjavi o pravno pomembnih dejstvih, ki se nanašajo na vrednost nepremičnine in na stanovanjsko površino. Organ stranke tudi ni seznanil s potekom ugotovitvenega postopka, torej s podatki pridobljenimi od DURS,in ji dal možnosti, da se o njih izjavi. V postopku je bilo tako kršeno načelo zaslišanja stranke.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Odločitev pravdnega sodišča v postopku, za katerega želi tožnik dodelitev brezplačne pravne pomoči, ne bo mogla biti v nasprotju z ugotovitvami kazenskega sodišča, kjer je bil tožnik spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja. Pravdno sodišče bo tako lahko samostojno ugotavljalo le okoliščine, od katerih bo odvisna višina škode. Po presoji sodišča višina odškodninskega zahtevka ni očitno nerazumna oziroma bistveno ne odstopa od sodne prakse v podobnih primerih. Zato zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.
ZDavP-2 člen 97. ZDavP člen 169. ZDoh člen 6, 6/1, 6/1-5.
dohodnina - davek od dohodkov iz dejavnosti - kasnejša odprava odmerne odločbe - vračilo davka
Tožnik kljub temu, da je bila z odločbo Ministrstva za finance odpravljena odločba o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti za leti 1996 in 1997, ki jo je v ponovljenem postopku izdal prvostopenjski organ, vračila obveznosti, ugotovljenih z navedeno (prvostopenjsko) odločbo ne more zahtevati. S to odločbo namreč tožniku davčna obveznost ni bila naložena v plačilo in tožnik obveznosti na njeni podlagi tudi ni plačal. Dobiček, ugotovljen z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti, je bil, skupaj z med letom plačanimi akontacijami, po uradni dolžnosti upoštevan pri odmeri dohodnine. Davčna obveznost tožnika je bila tako ugotovljena in naložena v plačilo šele z odločbo o odmeri dohodnine.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - vložitev pritožbe na Evropsko sodišče za varstvo človekovih pravic
Pritožba vložena zoper zakon ali ukrep države članice, ki se posamezniku ne zdi pošten, ni sprejemljiva, saj ne izpolnjuje primarnega kriterija neposredne in osebne prizadetosti dobrin, ki jih varuje oz. prepoveduje EKČP in njeni protokoli. Na Evropsko sodišče za človekove pravice je tako dovoljeno vložiti pritožbo samo zaradi neposredne kršitve določb navedene konvencije s Protokoli.
davčni postopek - upravni postopek - nova dejstva in novi dokazi - pritožbena novota - tožbena novota - načelo poštene uporabe pravic
Stranka lahko v pritožbi z uspehom uveljavlja samo takšna nova dejstva, ki so že obstajala pred izdajo odločbe na prvi stopnji, pri čemer mora obvezno obrazložiti, zakaj jih ni navedla že v postopku na prvi stopnji. Omejitev je namenjena preprečevanju zavlačevanja postopka in pomeni, da upravni organ dejstev in dokazov, ki bi jih stranka lahko uveljavljala že v postopku izdaje izpodbijanega akta, ni zavezan vsebinsko presojati. Smiselno enako določbo ima tudi ZUS-1 v tretjem odstavku 20. člena glede upravnega spora.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV na podlagi treh spornih računov, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da sta jih izdali družbi kot „neplačujoča gospodarska subjekta“, tožniku pa očita, da nima verodostojne poslovne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane storitve resnično opravljene s strani obeh izdajateljic spornih računov ter iz objektivnih okoliščin zaključuje, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah.
Na računu mora biti zaračunana dejanska transakcija, da je DDV resnično dolg do države oz. da nastane pravica do odbitka vstopnega DDV. Zgolj zato, ker je DDV na računu naveden, ne da bi bila zaračunana resnična transakcija, pomeni, da DDV ni resnično dolg do države oz. da ne nastane pravica do odbitka vstopnega DDV. Račun je v sistemu DDV res tista listina, na podlagi katere je praviloma dopustno pristopiti k uveljavljanju pravice do vstopnega DDV, vendar pa je za dejansko pridobitev te pravice pomembna tudi sama dobava blaga oz. dejanska izvedba storitve.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovira za vračilo v naravi - dejanska raba zemljišča - izvedeniško mnenje
Sodišče se strinja z zaključkom organa, da je glede na ugotovljeno vrsto rabe (travnik 3. razreda) vračilo nepremičnine možno. Na drugačno odločitev ne more vplivati dejstvo, da obravnavana nepremičnina leži v območju, za katerega je bil sprejet zazidalni načrt, po katerem je bila navedena nepremičnina predvidena za površino za ozelenitev, saj so vlagatelji uspeli na predpisan način izkazati drugačno vrsto rabe.
dohodnina - odmera dohodnine v obnovljenem postopku - obresti na prejeta posojila - navidezni pravni posel
V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da je šlo pri izdaji, nakupu in izplačevanju donosov obveznic za fiktivni posel, ki je bil izveden z namenom izogibanja plačila davkov in ki dejansko predstavlja prikrita posojila fizičnih oseb družbi.
V konkretnem primeru denarni tok na podlagi predmetnega posla ni izkazan, tako plačilo dejansko ni bilo izvedeno in gre za navidezen posel. Vse objektivne okoliščine pri sklepanju obravnavanega posla kažejo, da je bil sporni račun izdan zgolj z namenom pridobitve davčno ugodnejšega položaja (uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV). Po vsebini gre za prikrit pravni posel, s katerimi je tožeča stranka dokazovala pravico do odbitka vstopnega DDV.
potrdilo o dejstvu iz uradne evidence - izpis iz registra kmetijskih gospodarstev - zahteva za spremembo potrdila
Tožeča stranka v tožbi utemeljeno ugovarja izpodbijanemu sklepu, s katerim je prvostopni organ njeno vlogo z dne 10. 11. 2009, naslovljeno „Pritožba zoper obvestilo o spremembi števila, vrste in površine GERK-ov na planini ... v občini Tržič“, zavrgel. Po presoji sodišča bi prvostopenjski organ navedeno vlogo, glede na njeno vsebino, moral obravnavati kot zahtevo za spremembo potrdila - Izpisa iz registra kmetijskih gospodarstev z dne 26. 10. 2009 in o njej meritorno odločiti v skladu z določbo četrtega odstavka 180.a člena ZUP, in sicer bodisi izdati spremenjeno potrdilo, ali pa izdati odločbo, s katero bi zavrnil zahtevo za spremembo potrdila.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje tožbe
Okoliščine za utemeljitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje mora stranka verjetno izkazati že ob njegovi vložitvi, v konkretni zadevi pa tožnik zgolj s sklicevanjem na svoje zdravstveno stanje (živčni stresi), o katerem ni predložil nobenih dokazil, takih okoliščin ni izkazal, zato je sodišče predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo. Posledično je tudi tožnikova tožba prepozna.
status zaščitene kmetije - pogoji za določitev statusa - uvedba postopka po uradni dolžnosti - pravnomočno rešena zadeva
Tožeča stranka kot solastnica kmetije, ki upoštevaje pravnomočno odločbo upravnega organa prve stopnje nima statusa zaščitene kmetije, nima aktivne legitimacije za vložitev predloga za ponovno preverjanje statusa zaščitene kmetije, saj se glede na določbo 1. odstavka 4. člena ZDKG zaščitena kmetija določi po uradni dolžnosti.
ZDoh-2 člen 98, 98/1, 98/7, 98/7-1. ZDavP-2 člen 76, 77.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost kapitala ob pridobitvi - vrednost na nepremičnini opravljenih investicij - cenitev
Dohodnino od dobička iz kapitala ugotovi davčni organ z odločbo na podlagi davčne napovedi zavezanca. Če želi uveljaviti stroške investicij in vzdrževanja ter tako znižati davčno osnovo, mora davčni zavezanec te stroške jasno opredeliti ter nato tudi dokazati, da gre za vrsto stroška, ki ga je mogoče priznati, da je strošek dejansko nastal in da ga je plačal zavezanec. Stroški investicij in vzdrževanja se praviloma dokazujejo z računi, ki izkazujejo, da jih je plačal zavezanec. Tega cenitveno poročilo, iz katerega izhaja tržna vrednost nepremičnine ob odsvojitvi, ne dokazuje in zato tožnik z ugovori, ki se nanašajo na (ne)upoštevanje predložene cenitve, ne more uspeti.
Javni poziv 3SUB-OB10 za nepovratne finančne spodbude občanom za naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb točka 1/c.
sofinanciranje iz javnih sredstev - finančne spodbude za naložbo toplotne izolacije fasade - izpolnjevanje razpisnih pogojev
S predmetnim javnim pozivom je zahtevana enkratna (in ne postopna) 12 cm debela toplotna izolacija in ker javni poziv za takšno naložbo tudi določno navaja relevantno časovno obdobje od 9. 10. 2009 do 21. 5. 2010, tudi ni mogoče upoštevati tožbenega ugovora, da poziv ne izključuje že iz prejšnjega obdobja vgrajenega 7 cm izolacijskega materiala.
V obravnavani zadevi je carinski organ opravil preverjanje sprejete deklaracije na pravni podlagi 68. člena CZS. Carinski organi lahko zaradi preverjanja sprejete deklaracije po navedeni določbi od deklaranta zahtevajo, da jim predloži dodatne dokumente zaradi preverjanja točnosti navedb v deklaraciji (točka a); pregledajo blago in po potrebi vzamejo vzorce blaga zaradi analize ali podrobnega preverjanja (točka b). Kadar carinski organ pri preverjanju carinske deklaracije ugotovi večje nepravilnosti, postopa v skladu z določbami zakona, ki ureja davčni postopek o nadzoru in kontroli carinskih organov. V obravnavanem primeru je šlo za navedeno situacijo.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da jih je izdal neplačujoči gospodarski subjekt, tožniku pa očita, da nima verodostojne poslovne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane storitve resnično opravljene s strani izdajatelja računa, iz objektivnih okoliščin pa prvostopenjski organ in tožena stranka zaključujeta, da je tožnik vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu odbitek vstopnega DDV iz tega naslova ne gre.
ZDoh člen 6, 6/1, 6/1-5. ZDavP člen 169. ZUP člen 66, 67.
vračilo davka - zahteva za vračilo davka - dohodnina - davek od dohodkov iz dejavnosti - sprememba odločbe o ugotovitvi davka od dohodka iz dejavnosti - obnova postopka odmere dohodnine - predlog za obnovo postopka - poziv k dopolnitvi vloge
Odločba o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti ima značaj ugotovitvene odločbe. Dobiček, ugotovljen s to odločbo, je bil, skupaj z med letom plačanimi akontacijami, upoštevan pri odmeri dohodnine. Davčna obveznost je bila tako naložena v plačilo ter plačana po odločbi o odmeri dohodnine. Tožnica zato kljub temu, da je bila z odločbo Ministrstva za finance nato ugotovljena nižja davčna osnova in nižji davek od dohodkov iz dejavnosti, (neposredno) na podlagi te odločbe vračila davka ne more zahtevati.
Tožničin ugovor, da je s tem, ko je vložila zahtevo za vračilo davka, vložila predlog za obnovo postopka odmere dohodnine, sodišče zavrača, saj iz zahteve tožnice jasno izhaja, da z njo uveljavlja vračilo davka in da ne gre za predlog za obnovo postopka. Pri tem ni zanemarljivo tudi dejstvo, da je tožnica odvetnica in s tem zagotovo ne prava neuka stranka, ki bi jo bilo treba posebej opozarjati na pravne možnosti za uveljavljanje svojih pravic. Le v primeru, če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, mora organ zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo. V obravnavanem primeru ne gre za takšno situacijo, saj je bila tožničina zahteva dovolj jasna in jo je prvostopenjski organ kot tako tudi obravnaval.
sodni izvedenec - sodni cenilec - razrešitev sodnega izvedenca - področje strojev in opreme - izdelava izvedeniškega mnenja
Tožnik v funkciji sodnega izvedenca oziroma sodnega cenilca svojih dolžnosti ni opravil redno oziroma jih ni opravil pravočasno in v postavljenih oziroma določenih rokih, zato so podane okoliščine za njegovo razrešitev.