Tožnik z razlogi, s katerimi v tožbi utemeljuje ničnost omenjene inšpekcijske odločbe, izpodbija zakonitost inšpekcijskega ukrepa in ne objektivno nezmožnost njegove izvršitve v dejanskem ali pravnem pogledu – le slednje pa predstavlja vsebino ničnostnega razloga iz 3. točke 1. odstavka 279. člena ZUP, torej da gre za odločbo, ki je sploh ni mogoče izvršiti.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes - priposestvovanje služnosti
Med strankami ni sporno, da služnostna pravica tožnikov ni vpisana v zemljiško knjigo, niti ni sporno, da tožnika ne razpolagata z listino, s katero bi dokazala, da se lahko kot stranska udeleženca udeležujeta postopka izdaje navedenega gradbenega dovoljenja. Imetništva služnostne pravice namreč ne dokazujeta z listinami, temveč s trditvami, da sta pravico služnosti priposestvovala.
soglasje CSD k odsvojitvi premoženja - prodaja vrednostnih papirjev - plačilo obveznosti iz kreditne pogodbe
v obravnavanem primeru je za presojo interesa otrok bistveno, da je prodaja točk namenjena za poplačilo kreditne pogodbe, ki jo je kot kreditojemalec sklenil tožnik in vračilo kredita zavaroval z zastavo svojega in bratovega premoženja. Predlagana prodaja je z vidika te pogodbe kvečjemu v korist njenih zavezancev - kreditojemalca in zastaviteljev, zato je neutemeljeno stališče, da je prodaja v korist otrok.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - obrazložitev odločbe - državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa
Presoja razumnosti zahteve, v zvezi s katero se vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, mora temeljiti na konkretnih dejstvih iz posameznega primera ter na naravi postopka, v zvezi s katerim se vlaga prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - inšpekcijski zavezanec - načelo zaslišanja stranke
Tožnik je lastnik nelegalno zgrajenih objektov, zato je tudi naslovnik (inšpekcijski zavezanec) za ukrepe, ki jih mora gradbeni inšpektor izreči v primeru, ko ugotovi, da je objekt nelegalna gradnja.
ZGO-1 v 1. odstavku 146. člena daje podlago za odstop od procesnih jamstev, ki jih strankam zagotavlja ZUP, med drugim v 1. odstavku 9. člena, ki določa, da je treba pred izdajo odločbe dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo.
vodno dovoljenje - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - stranka postopka
Tožnik ne more izkazati udeležbe v postopku z dokazi, ki so datirani v času, ko zahteva za izdajo predmetnih vodnih dovoljenj sploh še ni bila vložena.
zaščitena kmetija - določitev statusa zaščitene kmetije - pogoji za določitev zaščitene kmetije - v denacionalizacijskem postopku vrnjene nepremičnine
Ker se v denacionalizacijskem postopku podržavljeno premoženje vrača prejšnjim lastnikom, četudi so le-ti že mrtvi, se lahko kot zaščitena kmetija določi tudi kmetija, ki je v postopku denacionalizacije vrnjena mrtvim prejšnjim lastnikom, če gre za osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz 2. člena ZDKG.
dovoljenje za začasno prebivanje - začasna odredba - družinsko življenje - sodelovanje v kazenskem postopku
Z izvršitvijo akta tožniku ne bo prizadela težko popravljiva škoda. Ko bo zapustil Republiko Slovenijo, to še ne bo pomenilo, da bo morala družina ostati razdružena, da bi se izgubili stiki in da bi to posledično negativno vplivalo na družinske odnose ter povzročilo razpad družine. Tožnik si lahko s svojo družino življenje organizira tudi na tak način, da lahko vsi živijo v isti državi.
Tožniku s tem, če zapusti Republiko Slovenijo, še ni onemogočeno, da bi sodeloval v kazenskem postopku. Ko bo razpisana glavna obravnava, se je lahko še vedno udeleži, saj z izpodbijano odločbo tožniku ni prepovedano, da bi se vrnil v Republiko Slovenijo, če bi bilo to potrebno, niti izpodbijana odločba ne predstavlja izgon tožnika iz Republike Slovenije, temveč je le zavrnjena njegova prošnja za izdajo dovoljenja za prvo prebivanje.
ZJU člen 60, 64. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
javni natečaj - imenovanje na položaj generalnega direktorja organa državne uprave - izpolnjevanje natečajnih pogojev - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev pravil postopka
V obravnavanem primeru določbe ZUP niso bile ustrezno upoštevane. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, zakaj je natečajna komisija tožnika ocenila z oceno „neustrezno“ v drugem sklopu standardov: znanje, in sicer glede „strokovne uveljavljenosti na področju“. Sodišče zato ni moglo preizkusiti pravilnosti in zakonitosti sprejete odločitve. V odgovoru na tožbo je tožena stranka sicer pojasnjevala svojo odločitev, vendar to ne more nadomestiti razlogov za odločitev prvostopenjskega organa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - primerno stanovanje - vrednost stanovanja - načelo zaslišanja stranke
Organ za brezplačno pravno pomoč je izpodbijano odločbo izdal, ne da bi tožečo stranko pozval, naj se izjavi o pravno pomembnih dejstvih, ki se nanašajo na vrednost nepremičnine in na stanovanjsko površino. Organ stranke tudi ni seznanil s potekom ugotovitvenega postopka, torej s podatki pridobljenimi od DURS,in ji dal možnosti, da se o njih izjavi. V postopku je bilo tako kršeno načelo zaslišanja stranke.
socialno varstvene storitve - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - opravljanje storitev socialnega varstva izven mreže javne službe - dovoljenje za delo
Zakonodajalec je v skupnih določbah IV. poglavja ZSV določil pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se za pravno ali fizično osebo, ki opravlja storitve socialnega varstva izven javne mreže, lahko uporabijo določbe tega poglavja ZSV in posledično njegova podpoglavja.
Po določbi 74. člena ZSV lahko napredujejo tudi delavci, ki opravljajo storitve socialnega varstva izven mreže javne službe, pod pogojem, da so zaposleni v pravni osebi, ki je pridobila dovoljenje za delo MDDSZ, ali pa da kot fizične osebe pridobijo dovoljenje za delo MDDSZ. V predmetni zadevi je tožena stranka ugotovila, da tožeča stranka takšnega dovoljenja nima in da ni vpisana v register zasebnikov in pravnih oseb, ki opravljajo socialno varstvene storitve in iz tega razloga pravilno zavrnila tožničin predlog za napredovanje po ZSV.
brezplačna pravna pomoč - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - postopek pred mednarodnimi sodišči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge
Poziv k dopolnitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki se nahaja v upravnih spisih, ne vsebuje konkretnih navedb, kakšna dokazila naj tožnik predloži. Zgolj na podlagi pavšalnega poziva, naj navede razloge, ki utemeljujejo vložitev pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice v skladu z določilom petega odstavka 24. člena ZBPP, pa ni mogoče pričakovati, da bo stranka pomanjkljivosti vloge odpravila tako, da bo ta popolna in sposobna za obravnavanje.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 člen 1. Javni razpis za ukrep 322 - Obnova in razvoj vasi točka IV, V.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepovratna sredstva - pogoji za dodelitev sredstev - zahtevek za izplačilo sredstev - začetek del za izvedbo naložbe - izbira izvajalca storitev
Med pogoji javnega razpisa ni določbe, da prijavitelj na javni razpis ne sme začeti s postopkom javnega naročanja po ZJN-2 pred izdajo odločbe o pravici do sredstev. Začetek postopka po ZJN-2 namreč ne pomeni, da je tožeča stranka s tem prevzela obveznosti na račun morebitnih dodeljenih sredstev.
V primeru zavezujoče tarifne informacije mora imetnik takšne informacije dokazati, da prijavljeno blago v vseh točkah ustreza blagu, opisanemu v potrdilu.
Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov člen 19, 19/6.
okoljska dajatev zaradi odlaganja odpadkov - oprostitev plačila okoljske dajatve - plačilo razlike med skupnim letnim zneskom akontacij in zneskom oprostitve
V zvezi z oprostitvami plačila okoljske dajatve pa šesti odstavek 19. člena Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov določa, da je treba v primeru, ko je znesek oprostitve nižji od skupnega letnega zneska akontacij, razliko do skupnega letnega zneska akontacij doplačati v roku 60 dni po dokončnosti odločbe v proračun RS. Navedena določba tako govori o skupnem letnem znesku akontacij in ne o plačanih akontacijah, zato tožnica neutemeljeno ugovarja, da je agencija nepravilno uporabila materialno podlago.
skrbnik za posebne primere - povračilo upravičenih stroškov - pravica do povračila stroškov - odločba o imenovanju skrbnika
Status skrbnika se pridobi z odločbo o imenovanju skrbnika. Šele od takrat dalje gre tej osebi pravica do povračila upravičenih stroškov, ki jih je imela pri opravljanju skrbniških dolžnosti kot skrbniku za posebni primer. In šele od takrat dalje se lahko ti stroški krijejo iz varovančevega premoženja, saj gre za stroške, ki so nastali v okviru skrbništva in za osebo pod skrbništvom. Stroški, ki so nastali, preden je nastalo skrbniško razmerje, zato ne morejo biti kriti kot stroški skrbnika za posebni primer.
ZUS-1 člen 18, 18/1. ZBPP člen 24, 34, 34/4. ZUP člen 214.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - tožba državnega pravobranilca - obrazložitev odločbe - restriktivna razlaga določbe 24. člena ZBPP
Uporaba 1. alinee 1. odstavka 24. člena ZBPP pomeni omejitev oziroma celo onemogočanje uresničevanja pravice do brezplačne pravne pomoči, zato je treba določilo razlagati in uporabljati restriktivno. V predmetni zadevi je bistveno, da tožeča stranka ni navedla nič, kar bi kazalo na to, da je tožena stranka javni interes po učinkovitem odločanju nesorazmerno zavarovala v razmerju do javnega interesa, da ne bi prihajalo do neutemeljenih ali arbitrarnih dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožeča stranka v tožbi ni niti zatrjevala niti izkazala, da bi zatrjevana pomanjkljivost v obrazložitvi izpodbijane odločbe lahko vplivala na odločitev v konkretnem primeru.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Odločitev pravdnega sodišča v postopku, za katerega želi tožnik dodelitev brezplačne pravne pomoči, ne bo mogla biti v nasprotju z ugotovitvami kazenskega sodišča, kjer je bil tožnik spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja. Pravdno sodišče bo tako lahko samostojno ugotavljalo le okoliščine, od katerih bo odvisna višina škode. Po presoji sodišča višina odškodninskega zahtevka ni očitno nerazumna oziroma bistveno ne odstopa od sodne prakse v podobnih primerih. Zato zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - v isti zadevi že voden upravni postopek - zavrženje vloge
Ker o isti zadevi tečeta dva postopka, je odločitev, da se tožnikova (kasneje vložena) prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP zavrže, pravilna.