ZUP člen 144, 144/1, 144/1-2. Uredba o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu člen 24i, 24i/1, 24i/1-4.
javni razpis - nepredvidljivi dogodki v kmetijstvu - podpora za blažitev poslabšanja ekonomskega položaja pri prireji mleka - član kmetijskega gospodarstva - podatek iz uradne evidence - načelo zaslišanja stranke
Sporni pogoj iz 4. točke prvega odstavka 24. i člena Uredbe o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu se izkazuje s podatki iz evidenc o članih kmetijskega gospodarstva in podatki ZPIZ. Navedene podatke sta organa upoštevala, tožeča stranka pa je imela možnost, da izpodbija sporne ugotovitve v pritožbi in tožbi. Imela je torej možnost, da se o spornih dejstvih izjavi. Zaslišanje stranke o spornih dejstvih pa k drugačni odločitvi v zadevi ne bi pripomoglo, saj se ta dejstva dokazujejo le s podatki iz evidenc.
ZUP člen 43, 43/1, 43/4. ZASP člen 149, 149/1, 149/1-3.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - izdaja dovoljenja za kolektivno upravljanje - stranski udeleženec - priznanje statusa stranskega udeleženca - pravni interes
Tožeča stranka svoj pravni interes za udeležbo v navedenem postopku utemeljuje z začasnim dovoljenjem za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije avdiovizualnih del ter z dejstvom, da je pri toženi stranki vložila vlogo za spremembo tega začasnega dovoljenja v stalno dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije.
Sodišče se strinja z odločitvijo tožene stranke, da tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa za vstop v zgoraj navedeni postopek kot stranska udeleženka. Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 149. člena ZASP bi tožeča stranka svoj pravni interes izkazovala le v primeru, če bi imela trajno dovoljenje za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic na avdiovizualnih delih, kar pomeni, da bi izpolnjevala za to tudi vse zakonske pogoje. Tožeča stranka se ne more uspešno sklicevati niti na svojo vlogo za spremembo začasnega dovoljenja v stalno dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije. Iz jezikovne razlage določbe 3. točke prvega odstavka 149. člena ZASP namreč izhaja, da se nanaša na primere, ko je za isto vrsto avtorskih del in za iste pravice že izdano dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorskih pravic drugi kolektivni organizaciji, ne pa na primere, ko bi več pravnih oseb zahtevalo pridobitev dovoljenja za kolektivno upravljanje za isto vrsto avtorskih del in za iste pravice.
spletne igre za srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani - skrajšani ugotovitveni postopek - posebne igre na srečo
V izpodbijani odločbi je naveden postopek načina namestitve programske opreme na uporabnikov računalnik, postopek potrditve licenčne pogodbe ter igralnega računa, način prijave v igro, način plačila in izplačila ter izvedba igre. Iz opisov spletnih strani pa izhaja, da gre za spletno poker sobo, ki uporabnikom nudi storitev igre na srečo poker v več različicah in poteka na način, da igralci igrajo le drug proti drugemu. Glede na uporabljen medij za igranje igre na srečo je navedeno dovolj dejstev za zaključek, da igralci igrajo igre drug proti drugemu. Navedeno dejansko stanje zapolnjuje pogoj iz 1. točke 2. odstavka 53. člena ZIS.
Tožnik bi moral glede na dokazno breme substancirano navesti dejstva, iz katerih bi izhajalo, da izid iger, ki jih igrajo igralci na njegovih spletnih straneh, ni odvisen le od naključja in dejstva, iz katerih bi izhajalo, da različice iger, ki jih igralci igrajo drug proti drugem, ne ustrezajo igri poker.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči- objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - zahteva za varstvo zakonitosti - revizija
Po ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (oziroma oseba, ki ima opravljen pravniški državni izpit), medtem ko lahko zahtevo za varstvo zakonitosti vloži samo državno tožilstvo. Sodišče je zato štelo, da je obe izredni pravni sredstvi vložila oseba, ki te pravice ni imela, kar je terjalo zavrženje tako revizije kot zahteve za varstvo zakonitosti. Posledično tožnik v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi nima možnosti za uspeh, zato je dodelitev brezplačne pravne pomoči v tej zadevi nesmiselna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj - obrazložitev odločbe
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja ugotovljeno dejansko stanje, tudi razlogi za odločitev niso podani, kot bi v skladu z ZUP morali biti, torej v odnosu na ugotovljeno dejansko stanje. Zaključek organa za BPP, da zadeva ni očitno nerazumna, ni obrazložen z vidika vprašanja verjetnega izgleda za uspeh prosilca v izvršilni zadevi, v zvezi s katero je za BPP prosil in tudi ni obrazložen zaključek organa, zakaj šteje to izvršilno zadevo za pomembno za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma zakaj je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. V skladu z določbami ZUP morata biti okoliščini, da je organ ugotovitveni postopek za ugotovitev dejanskega stanja zadeve vodil ter da je glede na ugotovljeno dejansko stanje opravil presojo izpolnjevanja pogojev za dodelitev BPP po 1. odstavku 24. člena ZBPP, razvidni iz obrazložitve izpodbijane odločbe, v kateri mora biti ugotovljeno dejansko stanje (skupaj z dokazi zanj), prav tako pa morajo biti navedeni razlogi, ki glede na tako ugotovljeno dejansko stanje narekujejo sprejeto odločitev.
Prvostopenjski organ je razumevanje zahteve za denacionalizacijo oprl na stavek v zahtevi, da bo vlagatelj vso potrebno dokumentacijo za postopek predložil naknadno, dokumentacijo v spisu, ki se nanaša samo na 1/2 premoženja, ki je bila last denacionalizacijskega upravičenca in mu je bila zaplenjena, vedenje, da ni živih pravnih naslednikov in vedenje, kaj se je dogajalo s premoženjem po drugi svetovni vojni. Na tej podlagi organ zaključuje, da ni verjetno, da vlagatelj ni želel vrnitve celotnega podržavljenega premoženja. Tako utemeljevanje organa, ki ne temelji na vsebini zahteve za denacionalizacijo, temveč na listinah, ki dejstev v zahtevi ne dokazujejo, in dejstvih, ki zahteve ne utemeljujejo, je napačno.
spletne igre na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani - povrnitev stroškov za izvršitev ukrepa - svoboda opravljanja storitev - svoboda izražanja
V zakonski določbi devetega odstavka 107. člena ZIS za odločitev o stroških za izvršitev z odločbo naložene obveznosti organ ni imel podlage. Ta določba ZIS kot specialni predpis v razmerju do določb ZUP o izvršbi namreč ne predpisuje odmene zaradi izvršitve ukrepa.
Omejitev dostopa do spletnih strani, preko katerih se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade, ki se naloži ponudniku storitve informacijske družbe na podlagi določbe devetega odstavka 107. člena ZIS, ni omejitev (države), ki se nanaša na ureditev iger na srečo oziroma ureditev sistema prirejanja iger na srečo, in ki bi bila podvržena preizkusu izpolnjevanja pogojev v skladu s sodno prakso Sodišča EU, na katero se tožnik sklicuje. Na pravico do svobodnega opravljanja storitev v EU, ki jo zagotavlja PDEU v prvem odstavku 56. člena (oziroma PES v 49. členu) oziroma s sodno prakso Sodišča EU v nasprotju določene (zakonske) omejitve pri urejanju iger na srečo, se tako lahko sklicuje prireditelj spletne igre na srečo, ki ima sedež v drugi državi članici EU (v postopku, v katerem je sam stranka ter se odloča o njegovi pravici do prirejanja iger na srečo), in ne ponudnik storitev informacijske družbe v postopku na podlagi devetega odstavka 107. člena ZIS.
Določba devetega odstavka 107. člena ZIS se nanaša na način uresničevanja pravice do svobode izražanja (39. člen URS) v primerih, ko se uresničuje po elektronskih sredstvih komuniciranja, na katerih se nedovoljeno prirejajo gre na srečo. Iz razlogov varovanja javnega reda, preprečevanja kaznivih dejanj, zaščite potrošnikov pred škodljivimi posledicami igranja iger na srečo, je v teh primerih poseg v to pravico ustavnopravno opravičljiv.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 člen 13, 13/1, 13/1-3. ZPVAS člen 11, 11/1.
javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - pogoji za pridobitev sredstev - pojem celotna kmetija - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti po ZPVAS
Razumevanje pojma "celotna kmetija" je, glede na dejstvo, da je darovalec v trenutku vložitve vloge ostal lastnik 1/16 parcele, sporno. Tožnik meni, da so sporne nepremičnine dejansko last Agrarne skupnosti ter jih zato ni šteti za del kmetije, ki jo je prevzel. Določba 1. odstavka 11. člena ZPVAS, na katero se sklicuje tožnik, je omejena na izkoriščanje nepremičnin - njihovo uporabo, ne pa razpolaganje. Ta podlaga darovalca ni omejevala pri razpolaganju, kar nenazadnje izkazuje tudi darilna pogodba. Določbe ZPVAS torej niso podlaga, da se spornih nepremičnin ne šteje za del celotne kmetije.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/1, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 19, 19/3. ZDen člen 54, 54/1, 54/1-1. Uredba o upravnem poslovanju člen 3, 3/1, 3/1-7.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o zavrženju ugovora krajevne pristojnosti
Upravni spor ni dopusten zoper dokončne sklepe, ki jih organi izdajo zaradi vodenja postopka, s katerim ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Z izpodbijanim sklepom je bil zavržen ugovor krajevne pristojnosti, ki pa je upoštevaje določbe ZUS-1, procesna odločitev, saj z njim ni bilo odločeno o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke in zato ne sodi med upravne akte iz 2. člena ZUS-1 oz. sklepe iz 2. odstavka 5. člena ZUS-1.
ZVis člen 55, 55/1, 55/7, 55/8, 55/9, 56, 57, 59. Statut Univerze v Ljubljani člen 53, 53/2, 215, 216, 217. URS člen 58.
šolstvo - izvolitev v naziv - prva izvolitev v naziv izredni profesor - pogoji za izvolitev - merila za izvolitev - obrazložitev odločbe - meje sodne presoje
Tožnica ne izpodbija volilnega izida oziroma ne oporeka rezultatom tajnega glasovanja o izvolitvi v naziv izredne profesorice, na podlagi katerih temelji izpodbijan dokončni sklep, ki vsebuje tudi vsa pravno relevantna dejstva v zvezi z volitvami. Sodišče je tožbo zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega dokončnega sklepa pravilen, kot tudi, da je izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen, tožena stranka, kot tudi prvostopni organ pred njo pa sta za svojo odločitev navedla zadostne razloge, ki so skladni z podatki v listinah predloženega upravnega spisa.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Organ za BPP je pravilno odločil, ko je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil. Nosilni argument za to odločitev je, da tožnik ne izpolnjuje pogoja za dodelitev glede na svoj finančni položaj, saj je njegov mesečni dohodek presegel 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Ker je organ za BPP na podlagi razpoložljivih podatkov že ob vložitvi prošnje lahko ugotovil, da tožnik glede na višino svojih dohodkov ne izpolnjuje pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, bi bilo povsem nelogično, da bi njegovi prošnji ugodil in bi mu odobril brezplačno pravno pomoč, ki bi jo tožnik nato moral vrniti. S sprejeto odločitvijo organ tako ni obšel namena določbe 36. člena ZBPP.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - kmet mejaš - zakupnik - pogodbena predkupna pravica
v konkurenci zakonite predkupne pravice s pogodbeno določeno predkupno pravico kot močnejšo potrebno upoštevati zakonito. S pogodbeno predkupno pravico se ne more izogniti kogentnemu predpisu, ki določa vrstni red predkupnih upravičencev – zakoniti predkupni pravici, ki ima absolutne učinke, ki izhajajo iz zakona. Nenazadnje pa tudi smrt predkupnega zavezanca pomeni prenehanje predkupne pravice.
ZDIJZ člen 9, 12, 13, 14, 15, 16, 18, 21. ZUS-1 člen 7, 7/3, 17, 17/4. ZUP člen 63, 63/2, 63/7, 67. ZDT člen 5, 5/1, 5/2.
dostop do informacij javnega značaja - zahteva za dostop do informacije javnega značaja - aktivna legitimacija - ustna ali neformalna zahteva - pravica do pravnega varstva
Zaradi narave tožilske organizacije in določil ZDIJZ ter ZInfP je sodišče upoštevalo, da Vrhovno državno tožilstvo, na podlagi široke razlage določila 3. odstavka 7. člena ZUS-1, lahko vloži tožbo v tem upravnem sporu, ker izpodbijani akt posega v pravni položaj Vrhovnega državnega tožilstva.
Samo če je podana pisna zahteva, ima prosilec pravno varstvo; če pa prosilec ne poda pisne zahteve, ampak poda le neformalno oziroma ustno zahtevo (14. člen ZDIJZ), se takšna neformalna zahteva ne šteje za vlogo v upravnem postopku (4. odstavek 14. člena ZDIJZ). Dejstvo, da tožeča stranka prizadete stranke ni posebej opozorila, da če ne bo podala pisne zahteve v smislu ZDIJZ in ZUP, ne bo imela pravnega varstva, ne more biti podlaga za razlago, da je prizadeta stranka upravičena do pravnega varstva kljub določilu 13. člena ZDIJZ. V primeru neformalne zahteve namreč ne gre za nepopolno ali nerazumljivo vlogo v smislu 67. člena ZUP oziroma 18. člena ZDIJZ.
Carinski organ je opravil preverjanje sprejete deklaracije na podlagi 68. člena CZS. Zaradi takšnega preverjanja lahko carinski organi od deklaranta zahtevajo, da predloži dodatne dokumente zaradi preverjanja točnosti navedb v deklaraciji (točka a); pregledajo blago in po potrebi vzamejo vzorce blaga zaradi analize ali podrobnega preverjanja (točka b). Kadar organ pri preverjanju carinske deklaracije ugotovi večje nepravilnosti, postopa v skladu z določbami zakona, ki ureja davčni postopek o nadzoru in kontroli carinskih organov.
Če je zaradi neposlovnih razlogov plačilo manjše od tržne vrednosti ali če ni plačila, je davčna osnova tržna vrednost blaga oziroma storitev v času in kraju opravljenega prometa (sedmi odstavek 21. člena ZDDV). Zakon tako ne prepoveduje uporabe netržnih cen, ampak določa davčno osnovo, torej znesek, od katerega mora davčni zavezanec obračunati davek.
Tožnik za zatrjevane službene poti, ki jih je davčni organ kvalificiral kot prihod na delo in z dela, potnih nalogov ni predložil. Prav tako ni zatrjeval obstoja kakršnekoli druge (pravne) podlage, ki bi podkrepila njegove trditve, da je treba vse njegove poti obravnavati kot službene.
ZDavP-2 člen 99. ZDavP člen 95. ZUP člen 129, 129/1.
vračilo davka - zamudne obresti - plačilo zamudnih obresti od vrnjenih zamudnih obresti - predhodno vprašanje - ponovna odločitev o isti stvari - pobot - nelikvidna terjatev
O zahtevi za vračilo zamudnih obresti, obračunanih od dneva plačila zamudnih obresti do vračila, je bilo že odločeno z dispozitivom (dokončne) odločbe (istega organa) z učinkom odločitve v glavni stvari. Zato ponovno odločanje o istem vprašanju v izreku odločbe ni več mogoče in se zato izpodbijana odločba v tem delu odpravi.
Tožeča stranka v pobot uveljavlja nelikvidno terjatev. Takšna terjatev po splošnih pravilih, ki veljajo po določbah obligacijskega zakona in po ustaljeni sodni praksi, ne more biti predmet pobota. Že iz tega razloga je izpodbijana odločitev, po kateri se zahteva tožeče stranke za pobot medsebojnih terjatev in obveznosti zavrne, pravilna in zakonita.
davek od dobička iz kapitala - dohodnina od dobička iz kapitala - obnova postopka - odsvojitev nepremičnin - odsvojitev vrednostnih papirjev - zmanjšanje pozitivne davčne osnove - uveljavljanje izgube
Z davkom od dobička iz kapitala je obdavčena vsaka odsvojitev kapitala (vrednostnih papirjev in deležev v družbah, investicijskih kuponov ali nepremičnin), pri katerih je dosežena razlika v ceni med vrednostjo v času pridobitve in vrednostjo v času odsvojitve (dobiček). Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje pozitivne davčne osnove v smislu določbe 2. odstavka 97. člena ZDoh-2 v napovedi za odmero davka od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev, ki jo mora vložiti do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. S tem ima zavezanec možnost uveljavljati pravico do pobota, ki jo je treba uveljavljati v davčni napovedi za odmero davka od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev, česar pa tožnik nesporno ni storil.
dohodnina - rezident - status rezidenta - stalno prebivališče
Oseba se šteje za rezidenta Slovenije, če je izpolnjen kateri od kriterijev, ki so navedeni v 6. členu ZDoh-2. V konkretnem primeru je tožnik rezident Slovenije že po kriteriju iz 1. točke, saj ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Pri tem navedbe glede tega, koliko časa dejansko biva v Sloveniji, niti niso pomembne.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-12. ZUS-1 člen 40, 40/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - prosti preudarek - ugotavljanje istovetnosti prosilca - sum zavajanja in zlorabe postopka - ponovna prošnja - drugi osebni podatki
V obravnavanem primeru ne gre za razloge, ki bi tožniku onemogočali, da dokumente vzame s seboj. Taki razlogi bi bili podani le v primeru, če bi bil prisiljen pobegniti iz matične države in to ob takih okoliščinah, da sploh ni možno pričakovati, da bi lahko imel ob sebi kakšen osebni dokument, ker bi mu bilo to fizično onemogočeno. Brez dokumentov pa tožena stranka ne more ugotoviti njegove identitete. Razen tega se je tožnik pri prvi prošnji za mednarodno zaščito predstavil z drugim imenom in priimkom, kar pa predstavlja še dodaten razlog, da njegova istovetnost ni mogla biti nesporno ugotovljena.