Upravni organ mora najprej ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so po določbah ZVPNPP lahko podlaga za uvrstitev konkretne poslovne prakse v nepošteno poslovno prakso, nato pa tudi dejstva in okoliščine, ki so pomembne za presojo, ali bi uporaba konkretno ugotovljene nepoštene poslovne prakse, lahko povzročila oškodovanje potrošnikov, ne glede na obliko krivde.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - vložitev odgovora na pritožbo
V konkretnem primeru gre za presojo, da glede na zakonsko določilo 344. člena ZPP, stranka v odgovoru na pritožbo ne more več uveljavljati pravno relevantnih dejstev, navajati novih dejstev in dokazov, tako da ni zagotovljena tolikšna verjetnost za uspeh, da se bo pritožbeni postopek zanjo ugodno končal, ki bi opravičevala dodelitev brezplačne pravne pomoči.
Ker je bilo na podlagi podatkov, s katerimi je tožena stranka razpolagala v času odločanja, pravilno ugotovljeno, da tožnica glede na višino dohodkov ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP in bi morala v primeru dodelitve nujne BPP to pravno pomoč vrniti, je tožena stranka njeno prošnjo utemeljeno zavrnila.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženjski pogoj - nepremičnina - razpolaganje s premoženjem
Kršenje solastninske pravice, med drugim solastnikovega upravičenja, da nepremičnino uporablja sorazmerno svojemu idealnemu deležu, je okoliščina, ki se obravnava v civilnem sodnem postopku in ne vpliva na imetništvo deleža v solastnini.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 290, 290/1.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe
Vsi tožbeni ugovori se nanašajo na pravilnost pravnomočne odločbe, ki se izvršuje, in ne na samo dovolitev izvršbe, na primer, da je sklep izdal za upravno izvršbo nepristojen organ, da odločba, ki je predmet izvršbe še ni postala izvršljiva, da je izvršba dovoljena zoper osebo, ki ni zavezanec po izvršilnemu naslovu, da je bila obveznost izpolnjena po izdaji izvršilnega naslova, vendar pred izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe, da način oziroma sredstvo izvršbe ni določeno skladno z načeli 285. člena ZUP, da s sklepom določeno izvršilno sredstvo ni primerno, da se s sklepom nalaga obveznost, ki je izvršilni naslov ne vsebuje in podobno.
nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči
Določba 36. člena ZBPP organu, pristojnemu za odločanje o BPP, ne preprečuje upoštevanja finančnega položaja prosilca, če ima v času odločanja na voljo ustrezne podatke.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 290.
inšpekcijski postopek - sklep o dovolitvi izvršbe - upravni spor - akti, ki se lahko izpodbijajo v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Z navedbami o skorajšnji možnosti legalizacije spornega objekta, do katere bo prišlo s sprejemom OPN in posledični neracionalnosti rušitve predmetnega objekta, tožnik ne izkazuje, da bi bilo s sklepom o dovolitvi izvršbe kakorkoli poseženo v njegove pravice, obveznosti ali pravne koristi.
Ker tožnik glede na nepopoln obrazec za vložitev zahteve za izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka ni mogel uveljavljati zatrjevanih lastnih preteklih vlaganj v izgradnjo komunalne infrastrukture že v sami vlogi, v nadaljevanju pa mu ni bila dana možnost, da opozori na omenjena dejstva, ki so pomembna za odmero višine komunalnega prispevka, je bila storjena bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke 2. odstavka 237. člena ZUP.
določitev funkcionalnega zemljišča - nerazumljiva vloga - poziv k dopolnitvi vloge
Po presoji sodišča, glede na obliko in vsebino, vloga ni popolnoma razumljiva, zato bi drugostopni organ moral z njo ravnati v skladu z določbo 67. člena ZUP in tožnike pozvati na njeno dopolnitev ter razčistiti, ali vlagajo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo in v katerem delu izreka jo izpodbijajo oziroma ali predlagajo izdajo dopolnilne odločbe.
Pravilnik o identifikaciji in registraciji goved člen 18, 18/2, 25, 25/1, 26, 27.
neposredna plačila v kmetijstvu - proizvodno vezana plačila - posebna premija za bike in vole - centralni register goved - premik goved - rok za sporočanje in vpis podatkov v register
Tožnik ugovarja ugotovljeni prepoznosti pri sporočanju podatkov o premiku goveda. Zatrjuje, da je sporočil podatke pooblaščeni organizaciji v roku štirih dni po dogodku, s čemer naj bi svojo obveznost pravočasno izpolnil. Sodišče ugovoru ne more slediti, namreč dejanske podlage za odločitev so v obravnavani zadevi podatki v CRG. Dokazovanje pravočasnosti s strani imetnika govedi ne more biti predmet dokazovanja v obravnavanem postopku, kar izhaja iz določb o obveznosti pooblaščene organizacije. Tožnik bi moral glede na 27. člen Pravilnika o identifikaciji in registraciji goved primarno izposlovati popravo podatkov v CRG, kolikor je menil, da so netočni. Sprememba podatkov v CRG pa bo lahko podlaga za spremembo izpodbijane odločbe z ustreznim pravnim sredstvom.
spletne igre za srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani - skrajšani ugotovitveni postopek - posebne igre na srečo
V izpodbijani odločbi je naveden postopek načina namestitve programske opreme na uporabnikov računalnik, postopek potrditve licenčne pogodbe ter igralnega računa, način prijave v igro, način plačila in izplačila ter izvedba igre. Iz opisov spletnih strani pa izhaja, da gre za spletno poker sobo, ki uporabnikom nudi storitev igre na srečo poker v več različicah in poteka na način, da igralci igrajo le drug proti drugemu. Glede na uporabljen medij za igranje igre na srečo je navedeno dovolj dejstev za zaključek, da igralci igrajo igre drug proti drugemu. Navedeno dejansko stanje zapolnjuje pogoj iz 1. točke 2. odstavka 53. člena ZIS.
Tožnik bi moral glede na dokazno breme substancirano navesti dejstva, iz katerih bi izhajalo, da izid iger, ki jih igrajo igralci na njegovih spletnih straneh, ni odvisen le od naključja in dejstva, iz katerih bi izhajalo, da različice iger, ki jih igralci igrajo drug proti drugem, ne ustrezajo igri poker.
ZIS člen 107, 107/9. ZIN člen 7, 7/2. ZUP člen 144.
spletne igre na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani - sorazmernost ukrepa - skrajšani ugotovitveni postopek
Po določbi devetega odstavka 107. člena ZIS je ponudnik storitev informacijske družbe pravni naslovljenec, kateremu nadzorni organ naloži omejitev dostopa do spletnih strani, kjer se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade, zato je brezpredmeten tožbeni ugovor, da bi bilo treba ukrep usmeriti zoper gospodarsko družbo, ki prireja igre na srečo brez koncesije vlade.
V zvezi s tožbenim ugovorom, da organ pred odločitvijo ni izvedel testa sorazmernosti, sodišče meni, da je bil organ pri izbiri ukrepa vezan na kriterij sorazmernosti, kot ga določa drugi odstavek 7. člena ZIN. Izbire naloženega ukrepa v tem smislu prvostopenjski organ sicer v odločbi ni obrazložil, vendar je to pomanjkljivost v obrazložitvi odločbe odpravil drugostopenjski organ. Njegovemu pojasnilu, da gre za ukrep z najmanj negativnimi stranskimi učinki za uporabnike, tožnik ne oporeka in tudi ne ugovarja, da bi bil namen lahko dosežen z zanj ugodnejšim ali manj obremenjujočim ukrepom. Zato sodišče meni, da izbrani ukrep prestane tudi test sorazmernosti.
spletne igre na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani - skrajšani ugotovitveni postopek - ničnost upravnega akta - odprava upravnega akta - čezmejni učinek ukrepa na tujo pravno osebo
Abstraktni zakonski dejanski stan iz 9. odstavka 107. člena ZIS je lahko zapolnjen že s podatki uradnih evidenc – registra ponudnikov storitev informacijske družbe, registra koncesionarjev za igralnice, igralne salone in prireditelje klasičnih iger na srečo, evidence izdanih odločb o prepovedi prirejanja iger na srečo, ki so upravnemu organu znani. Tudi v okviru izbire ukrepa, kolikor je organu znano, da gre za najblažji ukrep, za sodišče ni sporno, da se postopek ne bi mogel izvesti kot skrajšan postopek. Sodišče stoji na stališču, da je organ lahko izvedel skrajšan postopek brez udeležbe stranke, če so organu znana dejstva in uradni podatki dali zadostno podlago za odločitev glede na uporabljeno materialno določbo, stranka pa je imela možnost vložiti pravno sredstvo – pritožbo, v kateri je lahko ugovarjala posegu v svoj položaj, ki bi ga organ pri naložitvi ukrepa, kot specifičnega moral upoštevati, ter je drugostopni organ presodil njen ugovor po vsebini ter razloge, s katerimi je ugovor zavrnil kot nerelevanten, navedel.
Tožeča stranka ugovarja, da se tudi drugostopenjski organ ni opredelil, da je tožeča stranka ponudnik tranzita za tujo gospodarsko družbo ter da bodo posledice zapovedanega ukrepa prizadele pravice končnih uporabnikov te gospodarske družbe s sedežem v R Hrvaški, ki omejitev glede prirejanja iger na srečo prek svetovnega spleta nima; ta gospodarska družba uporablja tudi strežnike tožeče stranke. Ker drugostopenjski organ na citirani ugovor tožeče stranke ni odgovoril, gre lahko za situacijo, zaradi katere bi izrečen ukrep lahko prekomerno posegel v položaj tožeče stranke oziroma imel prek nje čezmejni učinek na tujo pravno osebo. Glede na povedano sodišče meni, da je v zadevah po 107. členu ZIS lahko bistveno tudi poznavanje tehničnih in poslovnih povezav zavezanih strank.
Morebitna neučinkovitost naloženega ukrepa ni ugovor, ki bi tožečo stranko razbremenil izpolnitve obveznosti. Upravni organ je tisti, ki mu zakon nalaga, da v primeru, ko se stečejo zakonski pogoji, odredi določen ukrep, pri tem pa je vezan na dejanske in pravne možnosti njegove izvršitve. Na tožeči stranki je, da izvrši naložen ukrep ne glede na uporabnike, ki jih bo izvršitev ukrepa zadela, pri čemer ni na njej, da se sprašuje, kako ga je možno zaobiti.
spletne igre na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani - povrnitev stroškov za izvršitev ukrepa - svoboda opravljanja storitev - svoboda izražanja
V zakonski določbi devetega odstavka 107. člena ZIS za odločitev o stroških za izvršitev z odločbo naložene obveznosti organ ni imel podlage. Ta določba ZIS kot specialni predpis v razmerju do določb ZUP o izvršbi namreč ne predpisuje odmene zaradi izvršitve ukrepa.
Omejitev dostopa do spletnih strani, preko katerih se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade, ki se naloži ponudniku storitve informacijske družbe na podlagi določbe devetega odstavka 107. člena ZIS, ni omejitev (države), ki se nanaša na ureditev iger na srečo oziroma ureditev sistema prirejanja iger na srečo, in ki bi bila podvržena preizkusu izpolnjevanja pogojev v skladu s sodno prakso Sodišča EU, na katero se tožnik sklicuje. Na pravico do svobodnega opravljanja storitev v EU, ki jo zagotavlja PDEU v prvem odstavku 56. člena (oziroma PES v 49. členu) oziroma s sodno prakso Sodišča EU v nasprotju določene (zakonske) omejitve pri urejanju iger na srečo, se tako lahko sklicuje prireditelj spletne igre na srečo, ki ima sedež v drugi državi članici EU (v postopku, v katerem je sam stranka ter se odloča o njegovi pravici do prirejanja iger na srečo), in ne ponudnik storitev informacijske družbe v postopku na podlagi devetega odstavka 107. člena ZIS.
Določba devetega odstavka 107. člena ZIS se nanaša na način uresničevanja pravice do svobode izražanja (39. člen URS) v primerih, ko se uresničuje po elektronskih sredstvih komuniciranja, na katerih se nedovoljeno prirejajo gre na srečo. Iz razlogov varovanja javnega reda, preprečevanja kaznivih dejanj, zaščite potrošnikov pred škodljivimi posledicami igranja iger na srečo, je v teh primerih poseg v to pravico ustavnopravno opravičljiv.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj - obrazložitev odločbe
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja ugotovljeno dejansko stanje, tudi razlogi za odločitev niso podani, kot bi v skladu z ZUP morali biti, torej v odnosu na ugotovljeno dejansko stanje. Zaključek organa za BPP, da zadeva ni očitno nerazumna, ni obrazložen z vidika vprašanja verjetnega izgleda za uspeh prosilca v izvršilni zadevi, v zvezi s katero je za BPP prosil in tudi ni obrazložen zaključek organa, zakaj šteje to izvršilno zadevo za pomembno za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma zakaj je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. V skladu z določbami ZUP morata biti okoliščini, da je organ ugotovitveni postopek za ugotovitev dejanskega stanja zadeve vodil ter da je glede na ugotovljeno dejansko stanje opravil presojo izpolnjevanja pogojev za dodelitev BPP po 1. odstavku 24. člena ZBPP, razvidni iz obrazložitve izpodbijane odločbe, v kateri mora biti ugotovljeno dejansko stanje (skupaj z dokazi zanj), prav tako pa morajo biti navedeni razlogi, ki glede na tako ugotovljeno dejansko stanje narekujejo sprejeto odločitev.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje podrejanje pravnemu redu RS - odločba o prekršku - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - načelo sorazmernosti
Iz odločbe in upravnega spisa je razvidno, da je bilo dovoljenje za začasno prebivanje tožniku nazadnje podaljšano do 7. 4. 2010, kršitev pa je bila ugotovljena 1. 6. 2011. S tem v zvezi se postavlja vprašanje, kje se je tožnik nahajal ves čas od 7. 4. 2010 do 1. 6. 2011. Če bi se izkazalo, da je ves ta čas živel v Republiki Sloveniji brez dovoljenja, potem bi to pomenilo, da je teža kršitve, četudi enkratna, toliko večja in bi v tem primeru lahko bil podan zgoraj navedeni zadržek, da se dovoljenja ne izda. Če pa je v tem času tožnik prebival izven Slovenije in je le krajši čas prebival v Republiki Sloveniji brez dovoljenja, potem glede na načelo sorazmernosti teža prekrška ni taka, da bi lahko zaradi tega bil podan razlog za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije. Vendar pa je iz zapisnika o zaslišanju tožnika na Veleposlaništvu Republike Slovenije razvidno, da se ta okoliščina prekrška ni posebej ugotavljala. Tožnik je tedaj povedal, da je plačal 450,00 EUR in da je montiral centralno kurjavo ter da je 29. 3. 2011 odprl svoje podjetje in da ima veljavno delovno dovoljenje. Menil je, da na podlagi tega dovoljenja lahko opravlja montažo centralne kurjave.
ZUP člen 43, 43/1, 43/4. ZASP člen 149, 149/1, 149/1-3.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - izdaja dovoljenja za kolektivno upravljanje - stranski udeleženec - priznanje statusa stranskega udeleženca - pravni interes
Tožeča stranka svoj pravni interes za udeležbo v navedenem postopku utemeljuje z začasnim dovoljenjem za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije avdiovizualnih del ter z dejstvom, da je pri toženi stranki vložila vlogo za spremembo tega začasnega dovoljenja v stalno dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije.
Sodišče se strinja z odločitvijo tožene stranke, da tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa za vstop v zgoraj navedeni postopek kot stranska udeleženka. Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 149. člena ZASP bi tožeča stranka svoj pravni interes izkazovala le v primeru, če bi imela trajno dovoljenje za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic na avdiovizualnih delih, kar pomeni, da bi izpolnjevala za to tudi vse zakonske pogoje. Tožeča stranka se ne more uspešno sklicevati niti na svojo vlogo za spremembo začasnega dovoljenja v stalno dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije. Iz jezikovne razlage določbe 3. točke prvega odstavka 149. člena ZASP namreč izhaja, da se nanaša na primere, ko je za isto vrsto avtorskih del in za iste pravice že izdano dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorskih pravic drugi kolektivni organizaciji, ne pa na primere, ko bi več pravnih oseb zahtevalo pridobitev dovoljenja za kolektivno upravljanje za isto vrsto avtorskih del in za iste pravice.
ZIS člen 107, 107/9. ZUP člen 144. ZIN člen 32, 32/1, 32/1-5.
spletne igre na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani - sorazmernost ukrepa - skrajšani ugotovitveni postopek - svoboda izražanja
Organ pred odločitvijo ni izvedel testa sorazmernosti, sodišče pa meni, da je bil organ pri izbiri ukrepa vezan na kriterij sorazmernosti, kot ga določa ZIN, in sicer, da izbere ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa (drugi odstavek 7. člena ZIN). Izbiro naloženega ukrepa v tem smislu prvostopenjski organ sicer v odločbi ni obrazložil, vendar je to pomanjkljivost v obrazložitvi odločbe odpravil drugostopenjski organ. Njegovemu pojasnilu, da gre za ukrep z najmanj negativnimi stranskimi učinki za uporabnike tožnik ne oporeka, in tudi ne ugovarja, da bi bil namen dosežen z zanj ugodnejšim ali manj obremenjujočim ukrepom. Zato izbrani ukrep prestane tudi test sorazmernosti.
Prvostopenjski organ je razumevanje zahteve za denacionalizacijo oprl na stavek v zahtevi, da bo vlagatelj vso potrebno dokumentacijo za postopek predložil naknadno, dokumentacijo v spisu, ki se nanaša samo na 1/2 premoženja, ki je bila last denacionalizacijskega upravičenca in mu je bila zaplenjena, vedenje, da ni živih pravnih naslednikov in vedenje, kaj se je dogajalo s premoženjem po drugi svetovni vojni. Na tej podlagi organ zaključuje, da ni verjetno, da vlagatelj ni želel vrnitve celotnega podržavljenega premoženja. Tako utemeljevanje organa, ki ne temelji na vsebini zahteve za denacionalizacijo, temveč na listinah, ki dejstev v zahtevi ne dokazujejo, in dejstvih, ki zahteve ne utemeljujejo, je napačno.
ZVis člen 55, 55/1, 55/7, 55/8, 55/9, 56, 57, 59. Statut Univerze v Ljubljani člen 53, 53/2, 215, 216, 217. URS člen 58.
šolstvo - izvolitev v naziv - prva izvolitev v naziv izredni profesor - pogoji za izvolitev - merila za izvolitev - obrazložitev odločbe - meje sodne presoje
Tožnica ne izpodbija volilnega izida oziroma ne oporeka rezultatom tajnega glasovanja o izvolitvi v naziv izredne profesorice, na podlagi katerih temelji izpodbijan dokončni sklep, ki vsebuje tudi vsa pravno relevantna dejstva v zvezi z volitvami. Sodišče je tožbo zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega dokončnega sklepa pravilen, kot tudi, da je izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen, tožena stranka, kot tudi prvostopni organ pred njo pa sta za svojo odločitev navedla zadostne razloge, ki so skladni z podatki v listinah predloženega upravnega spisa.