Tožnik v postopku ni zatrjeval slabega psihičnega stanja. Ob podaji prošnje za mednarodno zaščito ni navedel, da bi imel posebne potrebe ali probleme. Tudi v tožbi ni poskušal pojasniti, zakaj ni imel možnosti že pred njeno vložitvijo navajati dejstev o zatrjevanem slabem psihičnem stanju.
Iz vsebine tožbe ni bilo mogoče razbrati, kateri akt se izpodbija s tožbo niti kdo ga je izdal in s tem osnovnih predpostavk za odločanje o tožbi. Ker tožnik pomanjkljivosti tudi po pozivu sodišča ni odpravil, je bilo treba vloženo tožbo kot nesposobno za obravnavanje zavreči.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV na podlagi spornih računov, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da jih je izdal „neplačujoči gospodarski subjekt“, tožniku pa očita, da nima verodostojne poslovne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane storitve resnično opravljene s strani izdajateljice spornih računov ter iz objektivnih okoliščin zaključuje, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti. Zato mu pravica do odbitka vstopnega DDV iz tega naslova ne gre.
Podan je tudi subjektivni element na strani tožnika. Gre namreč za neobičajno poslovno prakso, kljub tožnikovemu zatrjevanju, da je ravnal povsem skladno s poslovnimi običaji.
ZUP člen 4, 9, 9/3, 230, 230/2. Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2007 - 2013 člen 14. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 231.
Pri sodnem varstvu v zadevah sofinanciranja iz javnih sredstev na podlagi javnega razpisa gre za specifičen tip upravnega spora, kjer se mora upoštevati načelo enakih možnosti ponudnikov, da konkurirajo za javna sredstva. Presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev v upravnem sporu je glede materialno-pravnih in procesnih vprašanj stroga, pri strokovno-tehničnih vprašanjih pa zadržana v tem smislu, da se sodišče ne spušča v presojo, ali gre za bolj ali manj upravičeno oziroma primerno odločitev. Presojo glede dejanskih vprašanj sodišče opravi preko presoje spoštovanju pravil ZUP o celovitosti, zadostni natančnosti in logičnosti utemeljitve ključnih dejanskih razlogov.
Tožbeni ugovori, da je bil kršen postopek, ker je o pritožbi odločal isti organ, kot je odločal na prvi stopnji, niso utemeljeni. V obravnavanem primeru gre namreč za enovit in ne za dvostopenjski postopek. Zato se kot izpodbijani akt upoštevata tako sklep, kot tudi odločba.
ZBPP člen 24, 24/1. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločbe
Če odločba ne vsebuje dejanskih podatkov o sodnem postopku in njegovem poteku, ni mogoče napraviti zaključka, ali je razumno, da se ga prosilka udeleži.
varstvo osebnih podatkov - osebni podatki umrlega posameznika - zahteva denacionalizacijskega upravičenca - zavrnitev zahteve za posredovanje podatkov
Upravljalec osebnih podatkov podatke o umrlem posamezniku poseduje osebi, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, njegov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda (kar tožnica ni), če za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes, umrli posameznik pa ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov. Pravni interes je vezan na zakonite dediče, zato tožnica ne more uspešno uveljavljati in izkazovati pravnega interesa kot denacionalizacijska upravičenka.
dodelitev koncesije - upravni spor - tožnik v upravnem sporu - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe - začasna odredba
Za vložitev tožbe in s tem za aktivno legitimacijo v upravnem sporu ne zadostuje pravni interes tožnika za izpodbijanje upravnega akta, temveč mora biti podan in izkazan njegov položaj stranke ali stranskega udeleženca že v upravnem postopku.
Ker v obravnavanem primeru upravni spor ni dopusten, je sodišče (tudi) zahtevo za začasno zadržanje izvršitve oziroma za začasno ureditev stanja zaradi neizpolnjene procesne predpostavke za obravnavanje s sklepom zavrglo.
Pravilnik o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnove oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči člen 6, 7. ZUP člen 66. ZBPP člen 20. ZSV člen 23.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoji - premoženje prosilca - ugotavljanje vrednosti nepremičnine - obrazložitev odločbe
Tožnik utemeljeno zatrjuje, da mu ni bilo omogočeno, da vrednost nepremičnine oziroma svojega solastninskega deleža na njej dokazuje z dokazili, predvidenimi v 6. členu Pravilnika, pač pa je moral slediti pozivu ter podati oceno vrednosti v smislu izjave, v skladu s 7. členom Pravilnika o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči. Kot popoln laik in v hudi stiski niti ni mogel navesti realne vrednosti, kajti ta je občutno nižja, realni vrednosti pa tudi ne ustreza ocena vrednosti GURS, ki še ni dokončna.
V postopku ugotovljena vrednost tožnikovega solastninskega deleža na nepremičnini nedvomno presega premoženjski cenzus iz 1. odstavka 23. člena ZSV tudi glede na vrednost takih in podobnih nepremičnin na nepremičninskem trgu. Vendar pa je odločba v tem delu neobrazložena ter je ni mogoče preizkusiti. Organ za BPP v postopku za ugotavljanje vrednosti tožnikovega premoženja kršil pravila postopka ter je ta kršitev mogla vplivati na odločitev v zadevi.
ZS člen 87. Pravilnik o sodnih cenilcih in sodnih izvedencih člen 12, 35, 35/3.
imenovanja sodnega izvedenca - preizkus znanja - ponavljanje preizkusa znanja - število ponavljanj - za odločanje relevanten predpis
Glede na v času izdaje odločbe veljavno pravno podlago Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, ki je bil večkrat dopolnjen in spremenjen (zadnja sprememba je dopustila trikratno opravljanje preizkusa), in glede na dejstvo, da je minister na podlagi 12. člena Pravilnika pregledal vse tožnikove strokovne preizkuse in ugotovil, da je tožnik od vložitve vloge leta 1995 že trikrat neuspešno opravil preizkus strokovnosti, je bila tožnikova zahteva za imenovanje za izvedenca pravilno zavrnjena.
dohodnina - nadomestilo za služnost - odškodnina - dohodek iz oddajanja premoženja v najem - povprečenje
Sodišče pritrjuje ugotovitvi davčnega organa, da je s pogodbo dogovorjena odmena (nadomestilo) za služnost. Dejstvo, da sta jo stranki poimenovali „odškodnina“, na obdavčitev ne more imeti vpliva. Vendar pa sodišče uradoma ugotavlja, da davčni organ pri odmeri dohodnine tožnikoma neobrazloženo ni upošteval tretjega odstavka 120. člena ZDoh-2, po katerem se, ne glede na drugi odstavek 119. člena tega zakona, zavezancu, ki je prejel dohodek iz oddajanja premoženja v najem iz 75. člena tega zakona kot nadomestilo za služnost, ki se izplača za več let (večletni dohodek), dohodnina odmeri od neto letne davčne osnove - ki vključuje tudi večletni dohodek - po posebej izračunani povprečni stopnji.
pogojni vpis v višji letnik - zamrznitev vpisa - izpolnjevanje pogojev za vpis - daljša bolezen
Tožnikovo stanje, sicer izkazano z ambulantnim izpiskom ultrazvoka, ne pomeni tako hudih zdravstvenih težav, zaradi katerih tožnik ne bi zmogel opravljati študijskih obveznosti.
ZUS-1 člen 28, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 222, 255. ZDU-1 člen 51.
tožba zaradi molka organa - molk organa prve stopnje - procesne predpostavke - zahteva za prenos pristojnosti - zavrženje tožbe
Tožeča stranka je potem, ko prvostopenjski upravni organ ni izdal odločbe, izrecno zahtevala njeno izdajo od upravnega organa druge stopnje, in sicer na podlagi 51. člena ZDU-1, ki pa določa samo nadzor ministrstev nad delom upravne enote in možnost oprave posameznih nalog. Gre torej samo za izvrševanje nadzora in morebitno opravo nalog v določenih primerih, ko jih upravna enota kljub opozorilu načelnika ne izvrši. Zahteva tožnika se zato ne more šteti za pritožbo zoper molk prvostopenjskega upravnega organa, temveč kot zahteva za prenos pristojnosti in odločitev po 51. členu ZDU-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - ugovor zoper sklep o izvršbi - očitno nerazumna zadeva
V postopku o dodelitvi brezplačne pravne pomoči gre za prava neuke stranke, zato od strank ni mogoče pričakovati, da bi znale same pojasniti vse okoliščine, ki so potrebne, da se lahko vloži ugovor po 56. členu ZIZ. Vprašanje, ali so v konkretnem primeru podane vse okoliščine iz 56. člena ZIZ, je lahko le predmet izvršilnega postopka, o katerem lahko odloča pristojno sodišče po tem, ko bi bil ugovor vložen, in ne (več) stvar presoje organa za brezplačno pravno pomoč.
V zvezi z uporabo 24. člena ZBPP sodišče poudarja, da iz zakonskega besedila izhaja, da mora biti zadeva očitno nerazumna, da se šteje, da ni izgleda za uspeh. Očitno nerazumna bi bila, če kakšnega pravnega sredstva v določenem primeru sploh ni mogoče vložiti, če je bil zamujen prekluzivni rok, če je terjatev zastarala in v drugih podobnih primerih.
stroški postopka - stroški pritožbenega postopka - po krivdi nastali stroški
Določba tretjega odstavka 113. člena ZUP predpostavlja namerno povzročitev stroškov postopka, česar pa tožnik ne dokazuje. Nepravilna odločitev prvostopenjskega organa namreč sama po sebi ne predpostavlja krivdnega ravnanja, zato tožnik s sklicevanjem na to določbo ne more biti uspešen.
ZUP člen 260, 260-9. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 4, 4/2, 4/2-2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - obnova postopka - nezahteven objekt - postavitev ograje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče na podlagi nesporne ugotovitve, da ograja sodi med nezahtevne objekte, kot pomemben sestavni del dejanskega stanja šteje ravno ugotovitev, ali je želel investitor postaviti ograjo „največ do meje zemljiške parcele na kateri se gradi“ oziroma je ograja “medsoseska in označuje potek meje“. Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta in njej priložena skica lege objekta na zemljišču točnega odgovora na to vprašanje ne dajeta, tudi zato, ker investitor v zahtevi sam navaja, da bo nova ograja nadomestila staro, ki leži ob parcelnih mejah, iz priložene skice pa odmik objekta od parcelnih mej sosednjih zemljišč ni razviden. Odločitev upravnega organa je bila zato najmanj preuranjena, sprejeta na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kar je v nasprotju z določbo 8. člena ZUP.
prodaja poslovnega deleža - naknadno izplačilo variabilnega dela kupnine za poslovni delež - dohodnina - dobiček iz kapitala - drug dohodek
Po določbah 11. točke 105. člena ZDoh-2 se kot drug dohodek, ki se obdavči, šteje vsak dohodek, ki ni izvzet iz obdavčenja in tudi ni oziroma ne more biti predmet obdavčitve na drugi pravni podlagi. Prav takšen dohodek je v konkretnem primeru obravnavano izplačilo variabilnega dela kupnine po sklenjeni prodajni pogodbi, ki presega vrednost iz pogodbe in ki je bilo opravljeno že po njeni sklenitvi ter zato kot samostojna transakcija ne podleže obdavčitvi z davkom od dohodka iz kapitala in obenem tudi ne predstavlja nove dejanske okoliščine, ki bi lahko vplivala na že opravljeno davčno odmero.
Pri obdavčitvi dobička iz kapitala je pomemben čas sklenitve pogodbe, saj, za razliko od drugih davčnih obveznosti, davčna obveznost iz tega naslova ne nastane ob izplačilu oziroma ob prejemu dohodka, temveč z odsvojitvijo kapitala. Kot čas odsvojitve se šteje datum sklenitve pogodbe, na dan sklenitve pogodbe pa se ugotavlja tudi vrednost kapitala ob odsvojitvi.
ZDen člen 16, 16/3, 27, 27/2, 42, 42/3. ZSKZ člen 2.
denacionalizacija - ovire za vračilo v naravi - dodelitev nadomestnih zemljišč - zavezanec za vračilo nadomestnih zemljišč
Glede na besedilo 1. odstavka 27. člena ZDen (upoštevajoč obvezno razlago) ter drugih določb ZDen je navedeno določbo treba razlagati v pomenu, da se je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov kot zavezanec za vračilo nadomestnih zemljišč dolžan sporazumevati z upravičencem o nadomestnem zemljišču z namenom sklenitve sporazuma iz 3. odstavka 42. člena ZDen. S tem ko je Sklad v citirani zakonski določbi določen kot zavezanec za vračilo nadomestnih kmetijskih zemljišč, so njegove pravice in obveznosti vezane na to svojstvo. Za zavezance pa ZDen ne določa, da se svoje obveznosti morejo razbremeniti z enostransko podano izjavo volje, ki nima podlage v zakonu. Tak pomen, kot ga je obvezni razlagi 1. stavka 1. odstavka 27. člena ZDen pripisal organ (da ima Sklad v okviru gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči v lasti Republike Slovenije pravico in dolžnost dodeljevanje nadomestnih zemljišč ustaviti in sporazumevanje v smislu 3. odstavka 42. člena ZDen odkloniti, če sam meni, da bi s tem škodoval namenu svojega delovanja), iz citirane določbe eksplicitno ne izhaja, niti ni organ pojasnil uporabljene metode razlage, takega namena citirane določbe in njene obvezne razlage pa tudi ni navedel predlagatelj obvezne razlage. Razlog za nesklenjen sporazum je zato v kršitvi zakonske obveznosti zavezanca Sklada.
DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravni posli - fiktivni računi - nakup tovornega vozila
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da jih je izdal „neplačujoči gospodarski subjekt“, tožniku pa očita, da nima verodostojne poslovne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so bile dobave, zaračunane s spornimi računi, tudi resnično opravljene s strani izdajateljev računov ter iz objektivnih okoliščin zaključuje, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti. Tožnik v postopku z listinskimi dokazi ni uspel dokazati, da so izdajatelji spornih računov resnično opravili zaračunane dobave.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja - razpisni pogoji - obrazložitev odločbe
Obrazložitev akta, s katerim je bilo odločeno o vlogi, mora omogočiti preizkus odločitve, tako da se navedejo vsi konkretni razlogi in okoliščine, na podlagi katerih je bila sprejeta ocena izpolnjevanja vsakega od razpisanih meril. Kolikor obrazložitev akta takšnega preizkusa ne omogoča, je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 30.
odpis davčnega dolga - delni odpis davčnega dolga - dohodki - nadomestilo za prehrano - nadomestilo za prevoz na delo
Pri ugotavljanju, ali tožnik izpolnjuje z zakonom določene pogoje za odpis ali delni odpis davčnega dolga, je davčni organ med dohodki pravilno upošteval tudi nadomestilo za prehrano in prevoz na delo, ki ga je prejela tožnikova partnerka.