ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-2, 51/4, 55, 55/1, 55/1-5, 55/1-6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - podaljšanje omejitve gibanja
Pri podaljšanju omejitve gibanja je bistveno vprašanje, ali so razlogi za omejitev gibanja še vedno podani. V konkretnem primeru je narava razloga, zaradi katerega je bil tožniku izrečen ukrep omejitve gibanja takšna, da ne more prenehati, zato je odločitev tožene stranke o podaljšanju tožniku izrečenega ukrepa omejitve gibanja utemeljena. Tožniku je bil namreč izrečen ukrep omejitve gibanja zaradi ugotavljanja istovetnosti in suma zavajanja in zlorabe postopka.
ZLPLS člen 14, 14a. Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji člen 1, 21, 21/3.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij - obrazložitev sklepa
V obrazložitvi izpodbijanega sklepa niso navedeni bistveni razlogi, na podlagi katerih so bila tožeči stranki dodeljena sredstva (samo) v višini, kot izhaja iz izreka sklepa.
Kriterije, določene v 36. oziroma 24. členu ZBPP, je treba presojati v zvezi z dejstvi vsakega konkretnega primera in jih tudi navesti. Če odločba o dodelitvi BPP ne vsebuje dejanskih podatkov o sodnem postopku, v zvezi s katerim je vložena prošnja za BPP, ni mogoče napraviti zaključka, ali so izpolnjeni pogoji za dodelitev (nujne) BPP, oziroma posledično takega zaključka ni mogoče preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - spori iz razmerij med starši in otroki - vrednost spornega predmeta
Ob ugotovitvi, da gre v obravnavanem primeru za spor iz razmerij med starši in otroki ter da v tovrstnih sporih, glede na drugi odstavek 23. člena ZOdvT, znaša vrednost predmeta 1.500,00 EUR, je bila tožnici nagrada za izvajanje storitev pravne pomoči pravilno odmerjena.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - obnovitveni razlogi - sprememba pravnega predpisa - nova dejstva in dokazi - rok za obnovo postopka
ZUP tega, da je bil po zaključku upravnega postopka sprejet drugačen pravni
predpis ali je bila sodna ali upravna praksa o nekem pravnem vprašanju
spremenjena, ne navaja med razlogi za obnovo postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - zagovornik po uradni dolžnosti
Iz smiselne razlage 3. člena ZBPP izhaja, da noben upravičenec, ki želi dobiti brezplačno pravno pomoč na področju, kjer je ta urejena s posebnim zakonom, te ne uveljavljati po ZBPP in to ne glede na to, ali mu je bila brezplačna pravna pomoč po posebnem zakonu že odobrena ali pa bi mu lahko bila odobrena.
Razlike v ureditvi brezplačne pravne pomoči, kot jih ureja ZKP v primerjavi z ZBPP obstajajo, vendar so te razlike dopustne, ker jih sam ZBPP izrecno dopušča, saj je v 3. členu zakona izrecno navedeno, da je lahko brezplačna pravna pomoč s posebnim zakonom drugače urejena glede na vrsto postopka in glede na obliko pravne pomoči.
ZUS-1 člen 24, 24/1, 24/3, 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - predhodni preizkus tožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje tožbe
V kolikor stranka vloži predlog za vrnitev v prejšnje stanje, je dokazno breme, da obstajajo opravičljivi razlogi za zamudo, na njeni strani, zato brez predloženih dokazov sodišče predlogu ne more ugoditi. Poleg tega sodišče ugotavlja, da je bila izpodbijana odločba tožniku vročena 10. 10. 2011, razlog za zamudo naj bi nastopil dne 25. 10. 2011, kar pomeni, da je do dne, v katerem naj bi nastal razlog za zamudo, minilo 15 dni in v celotnem 30 dnevnem obdobju za vložitev tožbe tožniku tako ni bilo onemogočeno, da bi jo vložil.
koncesija - podelitev koncesije - lekarniška dejavnost - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Tožba se nanaša na samo odločbo o podelitvi koncesije z dne 19. 4. 2004, kar izhaja tudi iz tožbenega predloga. Zato ni razloga, iz katerega bi bilo mogoče predmetno tožbo šteti za pravočasno in jo je sodišče v skladu z 2. točko 1. odstavka 36. člena ZUS-1 v okviru predhodnega preizkusa zavrglo kot prepozno.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 290, 290/1.
inšpekcijski postopek - upravna izvršba - podaljšanje roka za izvršitev obveznosti - upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o zavrženju zahteve za podaljšanje roka za izvršitev obveznosti, določenega z inšpekcijsko odločbo, v ničemer ne posega v pravni položaj tožnikov, zato tožba zoper takšen akt ni dovoljena.
Zadeva, v kateri je tožnica vložila tožbo ter glede katere je uveljavljala Bpp(zaradi dedne nevrednosti), sploh ni bila meritorno obravnavana, zaradi česar stroški postopka sploh niso nastali, prav tako je zadeva že pravnomočno končana, zato je izpodbijana odločba, da se tožnici zavrne prošnja za dodelitev Bpp v obliki oprostitve plačila stroškov postopka, pravilna.
Tožnik je z družbo B. sklenil Pogodbo o proizvodnji, distribuciji in licenčninah, na podlagi katere je plačeval licenčnino za dobavljene izdelke blagovne znamke. Zneska licenčnine po izvedeni sprostitvi blaga v prost promet ni vštel v carinsko vrednost blaga, ki jo je navedel v predmetnih carinskih deklaracijah. Iz pogodbe o proizvodnji, distribuciji in licenčninah izhaja, da gre za pravico iz naslova blagovne znamke, ki predstavlja nadomestilo za uporabo blagovne znamke v nespremenjenem stanju in so tako izpolnjeni pogoji za vračunavanje zneskov licenčnin v carinsko vrednost na podlagi 2. odstavka 157. člena Izvedbene uredbe. Carinski deklarant pa je v zvezi z obravnavanimi carinskimi deklaracijami opustil zavezo, da mora zagotoviti točnost podatkov vpisanih v carinsko deklaracijo in popolnosti na te podatke vezano dokumentacijo. Tako v carinsko deklaracijo ni bila vpisana prava vrednost blaga. Ker je carinski deklarant opustil obveznost glede zagotovitve točnosti podatkov v carinski deklaraciji, pogoj za sprostitev blaga v prost promet ni bil izpolnjen.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski član - tožbena novota
Tožnik prošnjo za dodelitev BPP vloži na predpisanem obrazcu, ki mora med drugim vsebovati tudi podatke o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov. Kolikor tožnik zatrjuje, da je njegov sin oseba, ki bi morala imeti status družinskega člana in biti upoštevana pri finančnem cenzusu, je bil to dolžan navesti že ob vložitvi prošnje. Po tretjem odstavku 20. člena ZUS-1 v upravnem sporu stranke namreč ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati dokaze v postopku pred izdajo akta.
ZSV člen 41b, 100. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 1, 3.
socialno varstvene storitve - institucionalno varstvo - plačilo storitev - domsko varstvo - dejansko stanje
Oprostitev pri plačilu socialno varstvene storitve, v konkretnem primeru institucionalnega varstva, je mogoča ob pogojih, ki jih določata ZSV in Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev. V predmetni zadevi dejansko stanje glede obstoja oziroma neobstoja relevantnih pogojev ni bilo zadostno ugotovljeno, zato je bilo treba tožbi ugoditi.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku - načelo pravičnosti
Glede na to, da 24. člen ZBPP pojma pravičnosti ne definira, je tožena stranka izhajala iz okoliščin konkretne kazenske zadeve, tako da je štela, da se upoštevajo predvsem osebnost osumljenega, teža kaznivega dejanja, obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in druge konkretne okoliščine, ki kažejo na to, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo obdolženec imel strokovno obrambo z zagovornikom.
V izpodbijani odločbi je zgolj pavšalno navedeno, da je bila pri odločitvi upoštevana tudi osebnost same obdolženke, saj sklicevanje na listine sodnega spisa in listine priložene prošnji, ocene tožničine osebnosti v ničemer ne obrazložijo, niti iz izpodbijane odločbe niso razvidne nobene okoliščine povezane z osebnostjo tožnice. Tako iz izpodbijane odločbe ni razvidno, ali se je tožnica (kot zatrjuje sama, prava povsem neuka stranka) v kazenskem postopku sposobna zagovarjati sama in braniti svoje interese v primerjavi z državnim tožilcem, ki je pravni strokovnjak.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - dohodki prosilca
Tožnik presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, zato je bila prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrnjena. Tožnik pa tudi ne izpolnjuje pogojev po 22. členu ZBPP saj ni izkazal razlogov, iz katerih bi izhajalo, da se je znašel v položaju materialne ogroženosti, zaradi katere bi bil upravičen do izjemne brezplačne pravne pomoči
ZDavP-2 člen 101, 103, 103/2. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 29, 30, 36, 37.
odpis davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - davek od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine
Odpis davčnega dolga in ostale ugodnosti glede (načina) plačila obveznosti so predvidene za najbolj ogrožene socialne primere, ko zavezanec nima sredstev, premoženja in ne prihrankov, s katerimi bi lahko poplačal davčne obveznosti. Ker je v obravnavani zadevi nesporno ugotovljeno, da je tožnica z družino v obdobju pred vložitvijo vloge razpolagala z večjo vsoto denarja iz naslova kupnine za stanovanje, je bila njena vloga za odpis davčnega dolga utemeljeno zavrnjena. Odobreno pa ji je bilo obročno plačilo davka v treh mesečnih obrokih, kar je zanjo glede dejansko stanje, ugotovljeno v postopku, skladno z določbami ZDavP-2 najugodnejša odločitev.
upravni spor - pravočasnost tožbe - zavrženje tožbe
Tožnici je bila izpodbijana odločba, ki je bila izdana v enostopenjskem postopku, vročena 24. 2. 2011. Rok za vložitev tožbe v obravnavanem primeru se je zato iztekel 28. 3. 2011. Ker je bila tožba vložena po poteku navedenega roka, jo je sodišče zavrglo.
ZDIJZ člen 1, 1/1, 5, 5/1, 5/2. ZTP člen 11, 21, 21a. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-1.
dostop do informacij javnega značaja - tajni podatki - sprememba tajnosti - stvarna pristojnost
Prosilec je svojo zahtevo za umik stopnje tajnosti naslovil na Državni zbor Republike Slovenije, o njegovi zahtevi pa je nato odločala Vlada Republike Slovenije. Takšen potek postopka pa ni pravilen. Če namreč predstojnik organa v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, oceni, da je treba v zvezi z zahtevo, ki se nanaša na podatek, ki je določen kot tajen, presoditi o upravičenosti prevladujočega javnega interesa za razkritje, poseduje predlog vladi. Vlada nato odloča po postopku, ki je urejen v nadaljnjih določbah 21.a člena ZTP.