Ne govorimo o posesti samo takrat, kadar ima nekdo stalen fizičen stik s stvarjo, ampak je pomembna tudi navzven izražena volja do posesti.
Soposest vedno pomeni določen poseg v zasebnost, vendar so tožničini prihodi redki in iz okoliščin primera ne izhaja, da bi posestno varstvo izrabljala za vdor v toženčevo intimo.
Dejanje, ko oseba, ki se posluži samopomoči na ta način, da povsem prepreči izvrševanje soposesti soposestniku, pomeni prekoračitev dovoljene samopomoči.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00047184
Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 2, 2-7, 98, 99, 100, 101. ZJN-2 člen 12, 12/2, 12/2-2, 29, 29/6, 29/6-1. OZ člen 336, 336/1, 360. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 258, 267, 288, 288/2. Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 člen 152. ZJF člen 55, 55/1, 100. ZS člen 113a, 113a/1, 113a/2.
vrnitev neupravičeno prejetih sredstev - vračilo prejetih javnih sredstev - evropska sredstva - finančni popravek - kršitev pravil javnega naročanja - dodatno naročena dela - aneks - postopek s pogajanji brez predhodne objave - pogodba o sofinanciranju - ugovor zastaranja - aktivna stvarna legitimacija - predhodno vprašanje - trditveno in dokazno breme - višina finančnega popravka
Večstopenjska kontrola nad zakonitostjo porabe javnih sredstev po pogodbi o sofinanciranju ni bila časovno omejena, kar pomeni, da ni bilo ovire za to, da nacionalni revizijski organ ponovno izvede revizijo projekta. S podpisom pogodbe o sofinanciranju je tožena stranka pristala na določeno negotovost, povezano z možnostjo uveljavljanja zahtevka za vračilo neupravičeno prejetih javnih sredstev. Glede na navedeno je začetek teka petletnega zastaralnega roka pravilno vezan na datum drugega revizijskega poročila UPN.
Ne glede na to, da ima mehanizem finančnega popravka pravno podlago v evropski uredbi, sta pravdni stranki udeleženki obligacijskega razmerja (z javnopravnimi elementi), zato je sodišče prve stopnje institut zastaranja pravilno presojalo na podlagi določb OZ.
Pritožnica pravilno izpostavlja, da vsebujejo Navodila priporočilne stopnje popravkov, vendar to ne pomeni, da ima država članica v razmerju do upravičenca diskrecijsko pravico, da v primeru ugotovljene nepravilnosti ukrepa finančnega popravka ne izvede. Tudi določitev stopnje popravka v primeru ugotovljene nepravilnosti ni v prosti presoji države članice oziroma njenega organa nadzora.
sklep o poplačilu - prijava terjatve - materialno procesno vodstvo
Ob pravilnem zaključku sodišča prve stopnje, da R. S. k prijavi svoje terjatve ni priložila nobenih listin, ki bi izkazovale, da se priglašena terjatev nanaša ravno na nepremičnine, ki so bile v predmetnem postopku prodane, je pravilna tudi zavrnitev poplačila priglašene terjatve.
Ob upoštevanju ugotovljenih okoliščin, zaradi katerih je tožnik kršil 11. člen Navodila 637 in tega, da ni s kršitvijo zasledoval niti dalj časa trajajočega in tudi ne naklepnega oškodovanja toženkinega premoženja, ne gre za take kršitve, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke nerazumno pričakovati, da delovnega razmerja s tožnikom ne bi mogla nadaljevati vsaj do izteka odpovednega roka. Zato je pravilno ugotovilo, da ni izpolnjen dodatni pogoj po prvem odstavku 109. člena ZDR-1.
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem člen 9. ZGD-1 člen 295, 295/2, 305, 305/1, 330, 385, 386. ZPre-1 člen 47, 47/1, 47/2, 47/3. ZPP člen 257, 286, 286a, 319, 338, 338/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
sklic skupščine - izključitev manjšinskih delničarjev - izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe - spremembe statuta - prenos najmanj 25 % premoženja družbe - prevzemna namera - denarna odpravnina - izpodbijanje sklepov skupščine - ničnost sklepov skupščine - delničarjeva pravica do obveščenosti - pravica delničarjev do obveščenosti - zaslišanje strank - dokaz z zaslišanjem strank - prekluzija glede navajanja dejstev - enako varstvo pravic - kršitev pravice do izjave - pravica do poštenega sojenja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - objektivne in subjektivne meje pravnomočnosti
Zaslišanje strank je le dokazno sredstvo in kot takšno nima zveze s pravico stranke, da se izjavi o dejanskih ter pravnih vidikih spora, da predlaga dokaze ter da se izjavi o navedbah nasprotne stranke. Ta pravica se v pravdnem postopku izraža predvsem v pravilih o vročanju vlog nasprotni stranki, ki lahko nanje odgovori ter v pravilih o kontradiktornem vodenju glavne obravnave, na kateri stranka lahko podaja svoje navedbe ter s predlogi in vprašanji sodeluje v dokaznem postopku. Tako stranko (kot tudi priče) zasliši sodišče le o tistih dejstvih, ki so bile pravočasno zatrjevane, saj je zaslišanje dokaz, ki je namenjen ugotavljanju resničnosti pred tem pravočasno zatrjevanih dejstev in ne širjenju trditvene podlage.
Pravica delničarja do obveščenosti izhaja kot temeljna pravica delničarja iz prvega odstavka 305. člena ZGD-1, ki določa, da mora poslovodstvo na skupščini dati delničarjem zanesljive podatke o zadevah družbe, če so potrebni za presojo točk dnevnega reda, na vprašanja delničarjev z isto vsebino lahko da podatke v skupnem odgovoru, pravica do obveščenosti pa velja tudi za pravna in poslovna razmerja družbe s povezanimi družbami. Informacija, ki jo zahtevajo delničarji v okviru te svoje pravice, se mora torej nanašati na presojo točk dnevnega reda skupščine in če je temu tako in poslovodstvo informacij ne poda, je prišlo do kršitve tozadevne pravice.
Sodišče prve stopnje pravilno ni še enkrat presojalo ravnanj, ki so bile sestavni del dejanskega podstata pri odločanju v navedenih dveh pravnomočno zaključenih zadevah in ki sta privedli do odločitev na katere je sodišče v tem postopku vezano.
Gre za pravilo nevtralnosti uprave (torej poslovodstva) ciljne družbe, ki omejuje le upravo ciljne družbe glede nekaterih obrambnih mehanizmov, ki sicer pridejo v poštev v teku postopka s prevzemno ponudbo. Da je temu tako izhaja tudi iz Člena 9 Direktive 2004/25/ES, ki predstavlja pravno podlago harmonizacije notranjega trga EU na tem področju, in govori o obveznostih uprave ciljne družbe.
V obravnavani zadevi so stroški individualnega delovnega spora tožniku nastali že pred začetkom stečajnega postopka (z vložitvijo tožbe), zato bi moral poleg glavnice tudi vse stroške postopka prijaviti v stečajnem postopku.
ZMinP člen 2, 2/3.. Kolektivna pogodba za dejavnost zasebnega varovanja (2016) člen 7, 7/1, 7/3, 8.. ZDR-1 člen 131, 131/2, 161.. ZPP člen 262, 262/1.
razlika v plači - regres za letni dopust - stroški za prehrano med delom - stroški za prevoz na delo in z dela
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka tožnici plačo obračunala in izplačala skladno z določbami ZMinP. V znesek minimalne plače, ki je v letu 2017 znašala 804,96 EUR bruto, je pravilno vštela pogodbeno dogovorjeno plačo za redno delo v bruto znesku 603,00 EUR, nadomestilo plače zaradi odsotnosti na praznik, dodatek za delovno dobo (minulo delo) in dodatek do minimalne plače.
Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 7. člena Kolektivne pogodbe, po katerem delavcu povračilo stroškov za prehrano med delom pripada najmanj v višini 3,56 EUR za vsak dan prisotnosti na delu, in podatkov o prisotnosti na delu, ki jih tožnica ni obrazloženo prerekala, pravilno zaključilo, da so ji bili stroški za prehrano med delom povrnjeni v pravilni višini.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožnica niti ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča, ki potrjujejo, da je pri toženi stranki dejansko prišlo do ravno takšne reorganizacije, kot jo je opisala v odpovedi. Tudi ne problematizira pomembnega dejstva, da je bilo tožničino delovno mesto ukinjeno. Sodišče je opisalo tudi vsebinske razlike med obema delovnima mestoma (ukinjenim in novoustanovljenim), čemur pritožba niti ne nasprotuje. Iz navedenega pa izhaja pomembna pravna posledica - da reorganizacija ni bila le fiktivna, ampak dejanska. Ukinjeno delovno mesto ni bilo npr. zgolj preimenovano, novo delovno mesto je drugačne vsebine.
To, koga je tožena stranka zaposlila na novo ustanovljeno delovno mesto, pa nima nobenega vpliva na odločitev v tem sporu. Tožnica brez pravne podlage prikazuje, kot da ji je bila tožena stranka dolžna ponuditi sporno delovno mesto. Posledično niso pomembne navedbe o tem, da ima višjo izobrazbo in več delovnih izkušenj kot A.A.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je s pravnomočno sodbo naslovnega sodišča, opr. št. Pd 225/2017 z dne 21. 3. 2019 sodišče o tožbenem zahtevku tožnika v celoti odločilo. Glede na navedeno je po presoji pritožbenega sodišča pravilno stališče sodišča prve stopnje o obstoju procesne ovire za meritorno sojenje v tej zadevi, in sicer v obliki res judikata (pravnomočno razsojene stvari).
Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 9, 9/2, 30, 30/1, 30/2. ZPPCP-1 člen 70, 70/2, 70/3.
gospodarski spor majhne vrednosti - mednarodni cestni prevoz - poškodba blaga - mednarodni tovorni list (CMR) - Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) - subsidiarna uporaba zppcp-1 - odškodninska odgovornost prevoznika - prekluzivni rok za grajanje napak - protispisnost - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti
Sodišče prve stopnje je spregledalo, da se za razmerja v mednarodnem cestnem prometu uporabljajo tudi določbe ZPPCP-1, če z mednarodno pogodbo, ki obvezuje RS, ni določeno drugače (1. člen ZPPCP-1). Ker CMR ne določa pogojev za uveljavljanje odškodninskega zahtevka prejemnika za škodo iz naslova poškodb na blagu, je pri presoji spornega razmerja potrebno uporabiti tudi določila ZPPCP-1. Ta pravico do uveljavljanja odškodnine zaradi poškodbe blaga veže na pravočasno uveljavljanje ugovorov. V primeru vidnih napak mora prejemnik ugovarjati takoj ob prevzemu blaga, pri skritih napakah pa mora to storiti brez odlašanja, vendar najpozneje v sedmih dneh od dneva izročitve, sicer izgubi pravico do uveljavljanja odškodninskega zahtevka (drugi v zvezi s tretjim odstavkom 70. člena ZPPCP-1). Ta predpis ne določa oblike, v kateri mora biti podan ugovor, zato ga je mogoče podati tudi ustno.
Protispisnost je podana takrat, kadar sodišče v svojo sodbo napačno povzame vsebino listin ali zapisnikov o izvedbi dokazov oziroma prepis zvočnih posnetkov. Gre za napačen „postopek prenosa“, pri katerem se sodišče do dokaza ne opredeljuje (zlasti ne vrednostno, se pravi tako, da bi ocenjevalo vrednost posameznega dokaza), ampak samo napačno prenese v obrazložitev sodbe tisto, kar je zapisano na listini in šele potem táko (zaradi napačnega prenosa popačeno) vsebino dokazno oceni in uporabi kot dokazni argument. Če se zatrjevana protislovnost nanaša na sodnikovo sklepanje, ne gre za protispisnost, pač pa za izpodbijanje dokazne ocene.
Ker tožena stranka odgovora na tožbo ni vložila skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, predlog ni dovoljen, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno, skladno s prvim odstavkom 120. člena ZPP, zavrglo.
ugovor zastaranja terjatve - pretrganje zastaranja - tek zastaranja po pretrganju - nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - ugovor zoper novo izvršilno sredstvo - ugovorni razlog
Ker predmetni izvršilni postopek še ni končan, zastaralni rok ne teče, temveč bo začel znova teči po koncu izvršilnega postopka.
Zoper sklep, izdan na podlagi tretjega odstavka 34. člena ZIZ, so ugovorni razlogi omejeni le na novo izvršilno sredstvo in nov predmet izvršbe. Skladno s prvim odstavkom 55. člena ZIZ so relevantni le ugovorni razlogi, ki izvršbo z novim izvršilnim sredstvom preprečujejo.
odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog dolžnika - pogoji za odlog izvršbe - nenadomestljiva škoda
Težko nadomestljiva škoda po 71. členu ZIZ je zgolj tista, ki presega škodo, ki je zajeta že v sami realizaciji izvršbe, zato se mora škoda odražati v nekih drugih dobrinah. Te pa hipotekarni dolžnik ne zatrjuje.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/1-2, 235, 235/4, 242, 242/2.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - ugovor dolžnika - sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba družbenika - insolventnost - prepričanje o solventnosti
Pritožbeni okvir družbenika dolžnika je v primerjavi s pritožbo, ki jo lahko zoper sklep vloži dolžnik, zožen. Družbenik lahko sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom izpodbije le, če dokaže, da dolžnik ni insolventen niti po 1. niti po 2. točki prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP.
Družbenik dolžnika v pritožbenem postopku ni uspel dokazati solventnosti dolžnika, nad katerim je sodišče prve stopnje začelo stečajni postopek.
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo kot vrednost spornega predmeta pod pritožbo in osnovo za odmero sodne takse znesek 33.927,55 EUR. Ker gre za denarni tožbeni zahtevek (in ne zahtevek, ki neposredno izvira iz ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi), se za pritožbo skladno z ZST-1 plača sodna taksa.
ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 286, 337, 337/1. SPZ člen 75, 75/1, 213, 213/1.
negatorna tožba - poseg v lastninsko pravico - vznemirjanje lastninske pravice - ovira za izvrševanje lastninske pravice - zahtevek na ugotovitev obstoja služnosti - stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - nastanek stvarne služnosti - zelenica - prepovedane imisije - nasprotna tožba - nesporna dejstva - pritožbena novota
Ni videti pravega razloga, da bi pritožniki lahko (s samovoljnim ravnanjem izven sodnega postopka) izbrali sredstvo, s katerim naj tožnik (kot domnevni povzročitelj) odpravlja domnevni hrup, še zlasti pa ne tako skrajno, tj. z vznemirjanjem oziroma odvzemom dobršnega dela tožnikove nepremičnine.
denarno povračilo - višina - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
Listina z dne 5. 6. 2019 ni pisni sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi skladno z določbo 81. člena ZDR-1, zaradi česar je prenehanje delovnega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas, na tej podlagi nezakonito. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je zaradi tega, ker je tožnik ostal na delu tudi po poteku prve pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas, ta pogodba o zaposlitvi spremenjena v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - podaljšanje ukrepa - preprečevanje nasilja v družini - ukrepi po zpnd - ugovorni postopek
Namen ukrepov je v preprečitvi nasilja v primeru, ko je do nasilnih dejanj že prišlo (in v obravnavanem primeru ni dvoma, da so ta bila številna in zelo raznolika). Podaljšanje ukrepov je na mestu, saj se v času, odkar so bili ukrepi izrečeni, ni spremenilo nič bistvenega, kar bi žrtvama (predlagateljici in otroku) zagotavljalo, da do nasilja nasprotnega udeleženca ne bo več prihajalo. Še več, iz dejanskih ugotovitev, ki so povzete zgoraj, izhaja realna in konkretna grožnja, da bosta predlagateljica in sin, če ne bosta ustrezno zaščitena, znova izpostavljena nepredvidljivim dejanjem in ravnanjem nasprotnega udeleženca.