ZPP člen 318.. ZSDU člen 12, 12/2.. ZDR-1 člen 73, 74.. ZDR člen 72.
kolektivni delovni spor - zamudna sodba - pasivna volilna pravica
Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijano zamudno sodbo, ker so bili izpolnjeni vsi pogoji za njeno izdajo po 318. členu ZPP. Pravilno je ugotovilo, da nasprotni udeleženec na predlog predlagateljice, ki mu je bil pravilno vročen v odgovor dne 4. 6. 2021, ni odgovoril, da predlog v delu, kjer predlagateljica zahteva odpravo sklepa o zavrnitvi njene kandidature za članico sveta delavcev, ne nasprotuje ne prisilnim predpisom in tudi ne moralnim pravilom in da utemeljenost predloga izhaja iz dejstev, ki so v njem navedena, in niso v nasprotju s predloženimi dokazi in tudi s splošno znanimi dejstvi ne.
nedovoljeni dokazi - tajno opazovanje - nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem - obrazloženost odredbe - utemeljeni razlogi za sum - izločitev nedovoljenih dokazov
Eden od temeljnih pogojev za odreditev obeh problematiziranih prikritih preiskovalnih ukrepov, torej tajnega opazovanja po 149.a členu ZKP in nadzora elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem po 150. členu ZKP, je obstoj dokaznega standarda na nivoju utemeljenih razlogov za sum, da je določena oseba izvršila, izvršuje ali pripravlja oziroma organizira enega izmed kataloško določenih kaznivih dejanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00046880
ZPND člen 22a, 22a/8. ZNP-1 člen 40, 40/1.
sklep o stroških postopka - stroški v nepravdnem postopku - preprečevanje nasilja v družini - specialne določbe - odločanje o stroških po prostem preudarku - kriterij uspeha - potrebnost - podaljšanje ukrepa - brezposelnost
Po osmem odstavku 22.a člena ZPND sodišče odloči o stroških postopka po prostem preudarku. Gre za specialno določbo v razmerju do pravil o povrnitvi stroškov v nepravdnem postopku po ZNP-1 kot splošnem predpisu, ki ureja nepravdne postopke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047263
ZPP člen 154, 154/2, 163.
naročniško razmerje za telefon - predčasna prekinitev naročniškega razmerja - plačilo računa za mobilni telefon - vtoževana terjatev - izračun dolga - stroški postopka - priglasitev stroškov - pravdni stroški po uspehu - druge posebne okoliščine
Ni pojasnjena višina sorazmernega zneska ugodnosti, ki naj bi ga toženec dolgoval tožeči stranki. Prav tako ni jasno točno kaj naj bi sploh dolgoval, zato je odločitev o zavrnitvi tega dela tožbenega zahtevka pravilna.
Če bi sodišče upoštevalo le vse pravilno priglašene stroške postopka, bi moral toženec, katerega uspeh je nadpolovičen, tožeči stranki, ki je velika in uspešna gospodarska družba, povrniti bistveno več stroškov kot ji mora plačati same terjatve. Taka odločitev ne bi bila razumna, še manj pravična. Glede na okoliščine konkretnega primera je edina sprejemljiva odločitev, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.
predlog pristojnega sodišča za prenos pristojnosti - zavrnitev predloga - drugi tehtni razlogi - običajni kolegialni odnosi
Od sodnikov se utemeljeno pričakuje, da običajni hierarhični in kolegialni odnosi med sodniki in delavci v pravosodju na njihovo sodno odločanje ne bodo imeli vpliva.
Državni tožilci niso tesni sodelavci sodnikov nobenega od sodišč, temveč gre za samostojne državne organe v okviru pravosodja. Kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, pa ne predstavljajo tehtnega razloga v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP.
Dokazno pravilo o resničnosti tega, kar potrjuje javna listina, ni absolutno in sodišče zavezuje le, če ga nasprotna stranka dokazno ne izpodbija. V tem primeru mora sodišče ne glede na svoje prepričanje vzeti vsebino javne listine za resnično. Če pa nasprotno stranka dokazno informacijo javne listine izpodbija, mora sodišče prosto oceniti izvedene dokaze, pri čemer mora oponent doseči višji dokazni standard. Slednje v predmetni zadevi ni podano. Izkazano dejansko stanje v predmetni zadevi potrjuje, da upravni organ ni imel osnove presojati pravilnosti izdanega potrdila, saj tožena stranka v predsodnem postopku temu ni ugovarjala.
izločitev dokazov - nedovoljen dokaz - dokaz, pridobljen s kršitvijo pravice do zasebnosti - poseg v komunikacijsko zasebnost
Dokazov, ki so bili pridobljeni s strani zasebnikov s kršitvijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ni dopustno uporabiti v kazenskem postopku in sodišče nanje ne sme opreti sodne odločbe.
ZIZ člen 38, 38/5. ZPP člen 413. ZNP člen 35, 35/1.
odločitev o stroških - razveljavitev začasne odredbe - stroški v postopku zavarovanja - koristi otroka kot pravni standard - odločanje o stroških po prostem preudarku - stroški postopka v družinskih sporih - ureditev stikov z otrokom - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Korist otroka je temeljni postulat in upoštevati jo je treba v vseh razmerjih in položajih, v katerih je otrok udeležen/prizadet. Zato je treba določbo petega odstavka 38. člena ZIZ vrednotiti tudi v tej luči in upoštevati okoliščine konkretnega primera.
sodni izvedenec - sodni cenilec - cenilno poročilo - nagrada in stroški za izdelavo izvedenskega mnenja - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - izvedenec kot strokovni pomočnik sodišča - nestrinjanje strank z izvedenskim mnenjem
Izvedenec, ki na zahtevo sodišča v dokaznem postopku poda svoj izvid in mnenje, ima pravico do nagrade in do povračila materialnih stroškov. To pravico pridobi, ko opravi svojo nalogo. Presoja o tem, ali je izvedenec v svojem mnenju odgovoril na vsa relevantna vprašanja, je prepuščena sodišču, ki vodi dokazovanje. Izvedenec je namreč strokovni pomočnik sodišča in ne strank postopka. Pri presoji, ali je izvedenec opravil naloženo mu nalogo, tudi ni pomembno, ali se stranke z vsebino izvedenskega mnenja strinjajo in tudi ne, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo ugotovitve izvedenca ali ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00046930
DZ člen 138, 138/4. ZPP člen 348, 348/2. ZNP-1 člen 42, 101.
vzgoja in varstvo otrok - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - sprememba odločitve o varstvu in vzgoji otroka - izdaja nove odločbe - bistveno spremenjene razmere - korist mladoletnega otroka - izvajanje starševske skrbi - postopek s pritožbo - pritožbena obravnava - izostanek stranke z obravnave - zakonska domneva - resničnost trditev - odločitev o stroških postopka - postopek za varstvo koristi otroka - odločanje o stroških po prostem preudarku - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Sodišče izda novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka, kadar to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka (četrti odstavek 138. člena DZ). Spremembe morajo biti bistvene, saj bi se v nasprotnem izničil učinek pravnomočno razsojene stvari.
Predlagatelj na obravnavo ni pristopil, zato velja domneva iz drugega odstavka 348. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, po kateri se šteje, da so trditve o dejstvih, ki se v pritožbi nasprotne udeleženke izpodbijajo ali zatrjujejo, resnične, medtem ko trditve o dejstvih, ki jih sam izpodbija s pritožbo, niso resnične.
prikazovanje pornografskega gradiva - opravičljiva pravna zmota - oseba, mlajša od 15 let
Utemeljeno je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep gradilo na izpovedbah prič M.C., oškodovankine matere, pa tudi na izpovedbi same oškodovanke L.B. O odločilnih okoliščinah, ki se nanašajo na bistvene zakonske znake mladoletniku očitanega kaznivega dejanja, sta priči izpovedali skladno, saj sta potrdili, da je mladoletnik, kar sicer tudi sam priznava, poslal fotografije oškodovanki, ki jih je prestregla njena mama in o tem obvestila oziroma podala zoper mladoletnika kazensko ovadbo; oškodovanka pa je materi povedala, da ji je mladoletnik fotografije s takšno vsebino poslal že tudi prej. Ni moč pritrditi pritožbi, da mladoletnik ni vedel, da je dejanje, ki ga je storil, torej pošiljanje slik golih moških teles v nasprotju s pravom, pa tudi, da jih pošilja ne samo oškodovanki, ki bi naj bila stara manj kot 15 let (14 let), ampak otroku, saj mu je oškodovanka sama napisala, da je stara 11 let. Sodišče prve stopnje je v točkah 26 - 30 podrobno in pravilno obrazložilo, da je sodna praksa v podobnih primerih že zavzela stališče, da za obstoj krivde zadošča že potencialna zavest o protipravnosti (izogibna pravna zmota), pri čemer gre za vrednostno sodbo o tem, ali je bil storilec dovolj skrben pri seznanjanju s pravnimi predpisi. Ni dvoma o tem, da je mladoletnik vedel, da ni ravnal prav, saj je mladoletni oškodovanki takoj zatem, ko je izvedel, da je fotografije videla njena mama, očital, zakaj mu ni povedala, da je ob njej prisotna tudi njena mama. V svojem zagovoru je tudi povedal, da ni tako "nor", da bi svoje gole fotografije pošiljal nekomu, ki ga sploh ne pozna, zaradi česar je fotografije snel z interneta in jih poslal oškodovanki. Tako je tudi pritožbeno sodišče prepričano, da se je mladoletnik zavedal, da je tudi pošiljanje fotografij golih, sicer neznanih moških, ki so "snete" s spletnih strani, mladoletnim osebam, protipravno in kaznivo. Zato ni moč pritrditi pritožbi, da bi naj mladoletnik storil očitano kaznivo dejanje v upravičljivi pravni in dejanski zmoti.
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da slike golega moškega telesa ne ustrezajo standardu "pornografske vsebine" se pritožbeno sodišče pridružuje obrazložitvi sodišča prve stopnje, da pritožba spregleda, čeprav to okoliščino sicer tudi sama ugotavlja, da je mladoletnik oškodovanki med drugimi poslal tudi fotografijo golega moškega telesa odraslega moškega, ki se dotika svojega spolnega organa. Taka fotografija pa nedvomno pretirani implicira pojmovanje spolnosti oziroma golega moškega telesa, ker ima očiten pornografski kontekst oziroma namen "erotičnega draženja", zaradi česar definitivno predstavlja "sliko pornografske vsebine". Sodišče prve stopnje pa je še posebej poudarilo in obrazložilo, da kaznivo dejanje po prvem odstavku 176. člena KZ-1 spada v "inkriminacijsko mrežo", s katero si sodobni sistemi spolnega kazenskega prava prizadevajo varovati otroke pred spolnostjo. Eno od varstev, ki ga ta "inkriminacijska mreža" zajema, je tudi soočenje otroka s pornografskim gradivom, vključno z inkriminacijskimi ravnanji, ki pomenijo konkretno, pa tudi abstraktno nevarnost, da bo otroku omogočeno soočenje s pornografskim gradivom.
gradnja na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z gradnjo - slaboverni graditelj - upiranje gradnji - uveljavljanje pravice - rok za uveljavljanje pravice - izguba pravice - prekluzije - dokazovanje z izvedencem - pripombe - pripombe na izvedensko mnenje - prepozne navedbe
Ključno v navedeni zadevi je dejstvo, da se solastnici, ki sta za gradnjo (sicer slabovernega graditelja) vedeli, tej nista uprli, in da tudi v triletnem roku po končani gradnji nista izkoristili nobene od možnosti, ki sta jih po zakonu imeli kot lastnici.
Izvedensko mnenje je bilo izdelano 12. 3. 2019, pritožnici pa sta se nanj odzvali 28. 3. 2019. Šele 3. 10. 2019, tik pred zaključkom glavne obravnave, sta na sodišče naslovili ugovor prevelike parcele, ki ga sedaj ponavljata v pritožbi. Elaborat je bil na podlagi izvedenskega mnenja tedaj že izdelan, zato je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da bi upoštevanje novih, tako poznih navedb preveč zavleklo postopek in da pritožnici nista nič navedli, zakaj tega brez svoje krivde nista mogli ugovarjali že prej. Zato je sodišče ravnalo pravilno, ko teh navedb ni upoštevalo, za kar je imelo podlago v petem odstavku 286.a člena ZPP.
Tretji odstavek 86. člena KZ-1 torej sodišču daje le možnost oziroma dovoljuje takšno odločitev, vendar je od sodišča ne zahteva. Tudi 359. člen ZKP pravi, da sodišče o tem lahko odloči, ni pa tega dolžno storiti.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila takse - družinski član prosilca - denarni prejemki - pritožbena novota
Glede na to, da je pritožnik v predlogu za oprostitev plačila sodne takse navedel, da z njim ne živi noben družinski član, predstavlja nasprotna pritožbena navedba pritožbeno novoto.
posojilna pogodba - dokazno breme - dejansko stanje - dokazovanje - dokazi in dokazna ocena - nesporazum - darilo
Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da je šlo za nesporazum in je zahteva za vračilo utemeljena na tej podlagi. Ni bilo namreč ugotovljeno, da je bil tožnik ob sklenitvi pogodbe prepričan, da gre za posojilo, toženka pa, da gre za darilo. Celo izrecno je ugotovljeno, da je tožnik denarni znesek podaril.
korist mladoletnega otroka - odločanje o stikih z otrokom - mnenje otroka
Kadar sodišče otroka pozove, naj izrazi svoje mnenje, ker oceni, da je dovolj zrel in sposoben razumeti njegov pomen in posledice, je potrebno to mnenje tudi upoštevati.
Vse odločitve, ki se tičejo otrok, morajo zato biti v največjo korist otroka. Otrokovo mnenje tako nima moči veta. Presojati ga je potrebno v kontekstu varovanja njegovih koristi. Odločitev o stikih zato ne sme temeljiti le na ugotovitvi, da otrok stike zavrača.
Sodišče prve stopnje ni odpravilo nobene očitne napake v imenih in številkah, niti ni popravilo druge očitne pisne ali računske pomote ter tudi ne pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sklepa z izvirnikom.
nepravdni postopek - predlagatelj postopka - stroški postopka - pogoji za znižanje preživnine - znižanje preživnine zaradi spremenjenih razmer - varstvo koristi otroka - pravni interes tožnika - prosti preudarek - krivdno povzročeni stroški - pravdni stroški po uspehu - premoženjsko stanje stranke - soglasje
Pri stroškovni odločitvi je treba ob samem rezultatu postopka hkrati upoštevati vse okoliščine posameznega spora in jih pravično ovrednotiti. Za čisto vsak postopek iz razmerij med starši in otroki ne velja, da je tekel v korist otroka. Prav v primerih predlogov (prej tožbenih zahtevkov) za znižanje preživnine, v katerih je bil predlog (prej tožbeni zahtevek) zavrnjen, je bilo že v sodni praksi višjih sodišč zavzeto stališče, da gre za izrazit interes tožnika.