nedovoljeni dokazi - tajno opazovanje - nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem - obrazloženost odredbe - utemeljeni razlogi za sum - izločitev nedovoljenih dokazov
Eden od temeljnih pogojev za odreditev obeh problematiziranih prikritih preiskovalnih ukrepov, torej tajnega opazovanja po 149.a členu ZKP in nadzora elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem po 150. členu ZKP, je obstoj dokaznega standarda na nivoju utemeljenih razlogov za sum, da je določena oseba izvršila, izvršuje ali pripravlja oziroma organizira enega izmed kataloško določenih kaznivih dejanj.
Dokazno pravilo o resničnosti tega, kar potrjuje javna listina, ni absolutno in sodišče zavezuje le, če ga nasprotna stranka dokazno ne izpodbija. V tem primeru mora sodišče ne glede na svoje prepričanje vzeti vsebino javne listine za resnično. Če pa nasprotno stranka dokazno informacijo javne listine izpodbija, mora sodišče prosto oceniti izvedene dokaze, pri čemer mora oponent doseči višji dokazni standard. Slednje v predmetni zadevi ni podano. Izkazano dejansko stanje v predmetni zadevi potrjuje, da upravni organ ni imel osnove presojati pravilnosti izdanega potrdila, saj tožena stranka v predsodnem postopku temu ni ugovarjala.
Tožnica je zoper izpodbijani delni sklep 20. 4. 2021 tudi sama vložila pritožbo. Ker ji je bil sklep vročen 24. 3. 2021, je ta pritožba vložena po izteku zakonskega roka 15 dni in s tem prepozna. Glede na to, bi jo lahko skladno s prvim odstavkom 343. člena ZPP zavrglo že sodišče prve stopnje. Ker tega ni storilo, je pritožbo kot prepozno zavrglo pritožbeno sodišče (352. člen ZPP).
ZKP člen 92, 92/2, 92/2-1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 46, 46/3.
nagrada za čas potovanja - stroški kazenskega postopka - nagrada in stroški sodnega tolmača
Po tretjem odstavku 46. člena Pravilnika pripada sodnemu tolmaču za čas potovanja na sodišče in nazaj za vsake začete pol ure 11,00 EUR. Glede na to, da citirano določilo Pravilnika povsem jasno govori o skupnem času potovanja na sodišče in nazaj, je nepravilen izračun kot ga pritožbeno zatrjuje sodna tolmačka in sicer, da bi sodišče prve stopnje moralo čas potovanja računati za pot na sodišče v trajanju 70 minut (trikrat začete pol ure) in vračanje domov v trajanju 70 minut (trikrat začete pol ure).
ZPP člen 318.. ZSDU člen 12, 12/2.. ZDR-1 člen 73, 74.. ZDR člen 72.
kolektivni delovni spor - zamudna sodba - pasivna volilna pravica
Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijano zamudno sodbo, ker so bili izpolnjeni vsi pogoji za njeno izdajo po 318. členu ZPP. Pravilno je ugotovilo, da nasprotni udeleženec na predlog predlagateljice, ki mu je bil pravilno vročen v odgovor dne 4. 6. 2021, ni odgovoril, da predlog v delu, kjer predlagateljica zahteva odpravo sklepa o zavrnitvi njene kandidature za članico sveta delavcev, ne nasprotuje ne prisilnim predpisom in tudi ne moralnim pravilom in da utemeljenost predloga izhaja iz dejstev, ki so v njem navedena, in niso v nasprotju s predloženimi dokazi in tudi s splošno znanimi dejstvi ne.
nasilje v družini - pojem nasilja v družini - psihično nasilje - verbalni konflikt
Psihično nasilje predstavljajo ravnanja in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti ali druge duševne stiske, tudi če je storjena z uporabo informacijske tehnologije.
Ko sodišče ocenjuje pomen izrečenih besed, ki naj bi predstavljale psihično nasilje, mora hkrati upoštevati tudi namen zakona in izrečenih ukrepov. Ta namreč ni v reševanju vsakršnih konfliktnih odnosov, ki nastanejo po razpadu partnerske zveze in h katerim prispevata oba udeleženca, ampak v zagotovitvi varstva žrtvi nasilja. Raven nasilja mora biti taka, da je poseg v zasebnost in ustavne pravice udeleženca v skladu z načelom sorazmernosti.
ZSVarPre člen 8, 20, 20/1, 34b, 34b/7.. ZUPJS člen 12, 12/2, 12/2-4.
izredna denarna socialna pomoč - lastni dohodek družine - invalidnina
V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje in pred tem tožena stranka pri ugotavljanju lastnega dohodka družine pravilno vštelo še invalidnino v višini 59,59 EUR. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, invalidnina za telesno okvaro ni našteta med dohodki, ker se jih ne upošteva v lastni dohodek pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev glede na 4. točko drugega odstavka 12. člena ZUPJS, prav tako pa invalidnina med prejemki, ki se ne upoštevajo v lastni dohodek ni taksativno našteta v določbi 34. b člena ZSVarPre. Zato ni nobene podlage, da se med lastne dohodke invalidnina ne bi upoštevala.
sodni izvedenec - sodni cenilec - cenilno poročilo - nagrada in stroški za izdelavo izvedenskega mnenja - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - izvedenec kot strokovni pomočnik sodišča - nestrinjanje strank z izvedenskim mnenjem
Izvedenec, ki na zahtevo sodišča v dokaznem postopku poda svoj izvid in mnenje, ima pravico do nagrade in do povračila materialnih stroškov. To pravico pridobi, ko opravi svojo nalogo. Presoja o tem, ali je izvedenec v svojem mnenju odgovoril na vsa relevantna vprašanja, je prepuščena sodišču, ki vodi dokazovanje. Izvedenec je namreč strokovni pomočnik sodišča in ne strank postopka. Pri presoji, ali je izvedenec opravil naloženo mu nalogo, tudi ni pomembno, ali se stranke z vsebino izvedenskega mnenja strinjajo in tudi ne, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo ugotovitve izvedenca ali ne.
ZIZ člen 38, 38/5. ZPP člen 413. ZNP člen 35, 35/1.
odločitev o stroških - razveljavitev začasne odredbe - stroški v postopku zavarovanja - koristi otroka kot pravni standard - odločanje o stroških po prostem preudarku - stroški postopka v družinskih sporih - ureditev stikov z otrokom - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Korist otroka je temeljni postulat in upoštevati jo je treba v vseh razmerjih in položajih, v katerih je otrok udeležen/prizadet. Zato je treba določbo petega odstavka 38. člena ZIZ vrednotiti tudi v tej luči in upoštevati okoliščine konkretnega primera.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00046930
DZ člen 138, 138/4. ZPP člen 348, 348/2. ZNP-1 člen 42, 101.
vzgoja in varstvo otrok - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - sprememba odločitve o varstvu in vzgoji otroka - izdaja nove odločbe - bistveno spremenjene razmere - korist mladoletnega otroka - izvajanje starševske skrbi - postopek s pritožbo - pritožbena obravnava - izostanek stranke z obravnave - zakonska domneva - resničnost trditev - odločitev o stroških postopka - postopek za varstvo koristi otroka - odločanje o stroških po prostem preudarku - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Sodišče izda novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka, kadar to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka (četrti odstavek 138. člena DZ). Spremembe morajo biti bistvene, saj bi se v nasprotnem izničil učinek pravnomočno razsojene stvari.
Predlagatelj na obravnavo ni pristopil, zato velja domneva iz drugega odstavka 348. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, po kateri se šteje, da so trditve o dejstvih, ki se v pritožbi nasprotne udeleženke izpodbijajo ali zatrjujejo, resnične, medtem ko trditve o dejstvih, ki jih sam izpodbija s pritožbo, niso resnične.
Sodišče prve stopnje ni odpravilo nobene očitne napake v imenih in številkah, niti ni popravilo druge očitne pisne ali računske pomote ter tudi ne pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sklepa z izvirnikom.
URS člen 26. OZ člen 131. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države RS - odgovornost države za delo njenih organov - odgovornost države za delo CSD - odgovornost države za delo sodišč - podlage odškodninske odgovornosti - protipravno ravnanje - kvalificirana protipravnost - dokazovanje - kršitev pravice do izjave - protispisnost - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - nesklepčnost tožbe - trditveno in dokazno breme - zastaranje
Tožnica v pritožbi ne pojasni konkretizirano, katera dejstva je želela z domnevno neizvedenimi dokazi dokazovati, pa ji je bilo to zaradi njih neizvedbe onemogočeno, zato so ti pritožbeni očitki tudi pavšalni in jih ni mogoče preizkusiti.
nepravdni postopek - predlagatelj postopka - stroški postopka - pogoji za znižanje preživnine - znižanje preživnine zaradi spremenjenih razmer - varstvo koristi otroka - pravni interes tožnika - prosti preudarek - krivdno povzročeni stroški - pravdni stroški po uspehu - premoženjsko stanje stranke - soglasje
Pri stroškovni odločitvi je treba ob samem rezultatu postopka hkrati upoštevati vse okoliščine posameznega spora in jih pravično ovrednotiti. Za čisto vsak postopek iz razmerij med starši in otroki ne velja, da je tekel v korist otroka. Prav v primerih predlogov (prej tožbenih zahtevkov) za znižanje preživnine, v katerih je bil predlog (prej tožbeni zahtevek) zavrnjen, je bilo že v sodni praksi višjih sodišč zavzeto stališče, da gre za izrazit interes tožnika.
neplačilo predujma za izvedenca - ustavitev nepravdnega postopka - predujem, plačan po izteku roka
Glede na to, da je predlagateljica po pritožbenih navedbah, ki jih potrjujejo podatki spisa, predujem plačala 31. 3. 2021, ga je plačala po izteku roka za njeno plačilo in torej prepozno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00062742
KZ-1 člen 42, 42/3, 74, 75, 75/1, 77, 175, 175/1, 175/3.. ZKP člen 155.a, 155.a/8.. ZOPOKD člen 4,4/3, 26, 26/1, 26/1-2.
zloraba prostitucije - kaznivo dejanje zlorabe prostitucije - zakonski znaki - izkoriščanje - sodelovanje pri prostituciji druge osebe zaradi izkoriščanja - tajno delovanje - odvzem premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi pravni osebi
Kdaj gre v konkretnem primeru za izkoriščanje, presoja sodišče v vsakem primeru posebej in sicer glede na konkretna dejstva in okoliščine kaznivega dejanja.
Dobrina, zavarovana s kaznivim dejanjem po 175. členu KZ-1, je spolna samoodločba osebe, ki se prostituira, oziroma njena avtonomija v širšem smislu. Pri avtonomiji osebe gre za posege v ekonomsko svobodo (ekonomsko izkoriščanje), kakor tudi za posege v splošnejšo svobodo odločanja in ravnanja, med katere spada na primer omejevanje prostosti gibanja, vsiljevanje določenih strank, načina, kraja in drugih značilnosti delovanja osebe, ki se prostiruira.
Sodna praksa Vrhovnega sodišča je enotna in kot prepovedano šteje pridobivanje finančne koristi iz naslova prostituiranja drugih ter poseg v pravico do samoodločbe.
Za presojo zakonskega znaka izkoriščanja ni bistven zaslužek deklet. Bistvo kaznivega dejanja zlorabe prostitucije je v tem, da imajo storilci korist od prostituiranja oseb.
V kolikor sodišče protipravno premoženjsko korist, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ugotovi in odvzame, mora biti onkraj razumnega dvoma prepričano, da izvira iz obravnavanega kaznivega dejanja in tudi v njeno višino.
Ukrep tajnega delovanja se ni izvajal v nasprotju z osmim odstavkom 155.a člena ZKP, kot to neuspešno poskušata prikazati zagovornik in obtoženka v svojih pritožbah, saj je iz izvedenega dokaznega postopka jasno razvidno, da se je obtoženka s TD 6012 družila prostovoljno in ga celo ostalim predstavljala kot svojega fanta, med drugim pa ga je tudi povabila na piknik, ki ga je organizirala A. A., zato do zlorabe s strani TD 6012 ni prišlo.
Sodelovanje pri prostituciji druge osebe zajema različna ravnanja, vezana na organizacijo prostitucije ter njeno izvedbo.
Ker se že obtožencem očita, da so si z očitanim kaznivim dejanjem pridobili protipravno premoženjsko korist, katero je sodišče prve stopnje obtoženi A. A. tudi odvzelo, ni dokazano, da naj bi obtožena pravna oseba iz naslova istega kaznivega dejanja pridobila kakršnokoli premoženjsko korist in temelj odgovornosti pravne osebe iz 3. točke 4. člena ZOPOKD ni podan.
Tretji odstavek 86. člena KZ-1 torej sodišču daje le možnost oziroma dovoljuje takšno odločitev, vendar je od sodišča ne zahteva. Tudi 359. člen ZKP pravi, da sodišče o tem lahko odloči, ni pa tega dolžno storiti.
dokaz z izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje - dokazni predlog
Oba toženca v svojih pritožbah podajata pripombe na izvedenčevo strokovno usposobljenost, uporabo metode za izdelavo izvedenskega mnenja in na ugotovitve v izvedenskem mnenju ter njegovi ustni dopolnitvi. Toženca pa ne izpodbijata ugotovitve sodišča prve stopnje, da po ustni dopolnitvi izvedenskega mnenja nobena stranka ni imela dodatnih dokaznih predlogov. Pritožbeno sodišče je na podlagi podatkov v spisu ugotovilo še, da je sodišče prve stopnje na zadnjem naroku za glavno obravnavo zavrnilo dokazni predlog za določitev izvedenca ekonomista, pa tudi noben od tožencev zavrnitvi dokaznega predloga ni ugovarjal, niti ni uveljavljal bistvene kršitve določb pravdnega postopka, prav tako nihče od tožencev ni vztrajal pri dokaznem predlogu za določitev izvedenca ekonomista in noben od tožencev ni imel pripomb na ustno dopolnjeno izvedensko mnenje izvedenca elektro stroke.
Glede na obrazloženo so prepozne in neupoštevne vse pritožbene navedbe obeh tožencev, s katerimi izražata nestrinjanje z izvedenskim mnenjem postavljenega izvedenca in s katerimi izpodbijata ugotovitve in zaključke sodišča prve stopnje, ki so dokazno podprti z izvedenskim mnenjem in njegovo dopolnitvijo.
posojilna pogodba - dokazno breme - dejansko stanje - dokazovanje - dokazi in dokazna ocena - nesporazum - darilo
Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da je šlo za nesporazum in je zahteva za vračilo utemeljena na tej podlagi. Ni bilo namreč ugotovljeno, da je bil tožnik ob sklenitvi pogodbe prepričan, da gre za posojilo, toženka pa, da gre za darilo. Celo izrecno je ugotovljeno, da je tožnik denarni znesek podaril.