začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - ogroženost otroka - izvajanje stikov - začasna odredba o stikih - začasna odredba po uradni dolžnosti - omejitev starševske skrbi - načelo najmilejšega ukrepa
Pri tem je izhajalo iz dejstva, da so začasne odredbe nujni ukrepi, ki jih zakon predvideva zaradi zaščite koristi ml. otrok.
Sodišče druge stopnje je izdano začasno odredbo po uradni dolžnosti spremenilo zgolj v trajanju slednje, saj je zakonsko izdaja takšne začasne odredbe omejena na devet mesecev (drugi odstavek 163. člena DZ).
Upnikov zahtevek ima naravo prepovedi nadaljnjih dejanj nelojalne konkurence, za katerega je bilo že v predhodnem sklepu višjega sodišča obrazloženo, da ima učinek trajne narave in zagotavlja ohranitev ali ponovno vzpostavitev v izvršilnem naslovu določenega pravnega stanja. Zajema (ureja) torej prihodnost oziroma potencialne prihodnje kršitve ali njihove ponovitve, če do njih dejansko pride. Prepoved bodočih ravnanj z znaki omejevanja konkurence je bila dolžniku izrečena šele z drugostopenjsko odločbo. Šele takrat je postala obveznost izvršljiva in šele takrat je upnik pridobil za izvršbo primeren izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko zahteva pravno varstvo neposredno v izvršilnem postopku. Povedano drugače: pravovarstveni zahtevek za izvršbo se vzpostavi šele z nastopom izvršljivosti izvršilnega naslova.
Denarne kazni v našem izvršilnem pravu nimajo narave povračilnih ukrepov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00047940
OZ člen 311. SZ-1 člen 71, 71/1, 71/2. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
gospodarski spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - pobot - pogoji za pobot - vzajemnost medsebojnih terjatev - razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki - poravnava zapadlih obveznosti - časovne meje pravnomočnosti - nove trditve v pritožbi - prenehanje terjatve zaradi plačila - naknadno prenehanje terjatve - ugovor v izvršilnem postopku
Po določbi 311. člena OZ lahko dolžnik pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli. Iz tega med drugim izhaja, da lahko dolžnik s svojo obveznostjo pobota le tisto terjatev, ki jo ima do upnika, ne pa do koga drugega.
postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - izvedba dokaza po uradni dolžnosti - povrnitev stroškov postopka - stroški izvedenca klinične psihologije - predhodno plačilo stroškov iz proračuna
Ne drži pritožbeno stališče, da je bilo s sklepom o odmeri nagrade izvedenki že dokončno odločeno o povrnitvi teh stroškov. Šlo je zgolj za odločitev o predhodnem kritju teh stroškov, ne pa za končno odločitev o tem, kdo jih je dolžan nositi.
Neuspešno je pritožbeno sklicevanje, da je sodišče prve stopnje s svojim postopanjem toženki onemogočilo, da bi tekom postopka zaprosila za BPP. Navedb, da je njeno premoženjsko slabo in da izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP, ni v ničemer podkrepila in so ostale na pavšalni (ter hipotetični) ravni.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na premičnino - zamudna sodba - lastništvo tretjega - prekluzija dejstev in dokazov - nova dejstva in dokazi - specialne določbe - uporaba določb ziz - materialno procesno vodstvo - pojasnilna dolžnost sodišča
Prekluzija, ki jo določata drugi in tretji odstavek 60. člena ZIZ za dolžnika, velja tudi za tretjo osebo. Šesti odstavek 65. člena ZIZ namreč določa, da se v pravdi za ugotovitev, da je izvršba na predmetu izvršbe nedopustna, ki jo sproži tretji, smiselno uporablja tudi 60. člen ZIZ. Tretji odstavek 60. člena ZIZ določa, da nova dejstva in nove dokaze upošteva sodišče samo, če jih dolžnik navaja oziroma predlaga v pripravljalni vlogi, vloženi v roku, ki mu ga je dalo sodišče zaradi odgovora na upnikove navedbe v odgovoru na tožbo. Navedene omejitve veljajo tudi za upnika, ki je tožen v pravdnem postopku na nedopustnost izvršbe. Na navedene omejitve je sodišče prve stopnje obe stranki pravočasno opozorilo. Glede na navedeno vsebino citiranih določb je zmotno stališče pritožbe, da je 286. člen ZPP specialnejši od določb ZIZ.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3, 103/8. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/1. Pravilnik o spremembah Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2009) člen 5. ZPP člen 108.
unovčenje stečajne mase - nagrada stečajnega upravitelja - nadomestilo za unovčenje stečajne mase - nadomestilo upravitelja za razdelitev - pritožba stečajnega upravitelja - osnova za izračun nadomestila - znesek unovčene stečajne mase - nepopolna vloga
Višje sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je naloga upravitelja, da poda jasne in popolne navedbe, katere delitve so bile opravljene v postopku po 3.1.2015 (ko je začel veljati Pravilnik 2015), kdaj so bile opravljene in v kakšnem znesku, ter poda tudi točne navedbe, na podlagi katerih sklepov so bile opravljene. Sodišče lahko vsebinsko odloči le o popolnem predlogu, ni pa njegova naloga, da po spisu išče, na katere delitve bi se upraviteljeva zahteva lahko nanašala.
Višje sodišče se sicer strinja s stališčem, da bi morali biti tudi ti stroški del predračuna stroškov stečajnega postopka, ki ga je sodišče določilo po predlogu upravitelja. Vendar pa samo to še ne pomeni, da zato teh stroškov stečajnemu dolžniku ni treba plačati. So pa bili potrebni.
Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo tako obstoj temelja (izguba zavarovančevih (zavarovalnih) pravic iz naslova obveznega zavarovanja v prometu) kot tudi višino prisojene (vtoževane) terjatve.
V skladu z 29. členom ZNP-1 namreč lahko udeleženci nepravdnih postopkov navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, če so v korist oseb iz drugega odstavka 6. člena tega zakona, le do izdaje odločbe, s katero se konča postopek na prvi stopnji, za navajanje novih dejstev na pritožbeni stopnji pa veljajo enake omejitve, kot za vse ostale zadeve v skladu s 337. členom ZPP. Tudi za tovrstne postopke tako velja, da sodišče odloči po stanju ob zaključku glavne obravnave oziroma naroka, če tega ni, pa po stanju na dan izdaje sodne odločbe, saj to stanje zajemajo časovne meje pravnomočnosti. Zato dopustne pritožbene novote tudi ob določbi 29. člena ZNP-1 lahko predstavljajo le tista dejstva, ki so v tem času že obstajala, pa jih stranka pred sodiščem prve stopnje ni navedla, ne pa dejstva, ki so nastala šele kasneje. Kasneje nastalih dejstev učinek pravnomočnosti ne more zajemati.
Pritožbeno sodišče ob tem izpostavlja naravo začasne odredbe, ki je v začasni ureditvi oziroma spremembi obstoječega stanja in njen namen, ki je v odpravi ugotovljene ogroženosti otroka zaradi ravnanj na strani nasprotnega udeleženca oziroma ugotovljenih psihosocialnih težav otroka v okolju, v katerem živi. Že sama narava začasne odredbe izključuje možnost dogovora udeležencev postopka, saj gre pri njej za prisilno ureditev razmerja. Da bi bila začasna odredba o stikih izvršljiva, morajo zato biti stiki dovolj natančno določeni. Takšna pa gotovo ni ureditev stikov ″po dogovoru″.
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 42/2, 43, 43/1, 43/1-1, 43/3.
pripadajoče zemljišče k stavbi - enostanovanjska stavba - skupno pripadajoče zemljišče - zavrnitev predloga za določitev pripadajočega zemljišča - pripombe na izvedensko mnenje - načelo akcesornosti - razdružitev postopka - sklep procesnega vodstva - nedovoljena pritožba
Kadar ZPP pritožbe sploh ne dovoljuje (tj. kadar instančno odločanje ni zgolj odloženo do končne odločbe z zakonsko dikcijo „ni posebne pritožbe“), tedaj takega sklepa ni mogoče izpodbijati s pritožbo ne tedaj ne v kakšni prihodnji/končni odločbi.
Jasno je bilo ugotovljeno, da parcela št. 1424/20 ni individualno pripadajoče zemljišče k stavbi, saj kot taka ni bila nikoli načrtovana, zato se lastništvo na njej tudi ni prenašalo skupaj z lastninsko pravico na stavbi.
plačilo kupnine - pobot - prepoved pobota terjatev stečajnega dolžnika - prepoved pobota terjatev stečajnega dolžnika, nastalih po začetku stečajnega postopka - razdelitev - odkup terjatve - preizkus terjatev in ločitvenih pravic - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - končni seznam preizkušenih terjatev - priznana in prerekana terjatev - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - osnovni seznam preizkušenih terjatev - ugovor o prerekanju terjatve - zavarovanje denarnih terjatev - maksimalna hipoteka - nezavarovana terjatev - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - posebna razdelitvena masa - rok za plačilo kupnine - vpis na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - vpisi na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu
Prodajna pogodba, ki ima alternativno predvideno možnost plačila kupnine s pobotom, ni v nasprotju z zakonom. V pritožbi izrecno zatrjevani 264. člen ZFPPIPP takšnemu načinu poplačila ne nasprotuje, saj ne ureja prodaje stečajne mase in razdelitve kupnine. Mora pa sodišče predhodno izpeljati postopek razdelitve.
način nastanka poškodb - vzrok padca - vzrok padca in zdrsa - poškodbe okolčja in stegnenice - zlom - neobstoj vzročne zveze - objektivna odgovornost - sporna višina nepremoženjske škode - uradni preizkus izpodbijane sodbe - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - stopnja verjetnosti - prispevek oškodovanca
Glede na to, da v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo sporno, da je tožnica padla padla pri izstopanju iz vozila in si zlomila vrat desne stegnenice (sporen je bil način nastanka škodnega dogodka oziroma vzrok padca tožnice), pritožba ne more izpodbiti dokazne ocene v tej zvezi z navedbami, da je izvedenec za raziskave prometnih nezgod zaključil, da ni mogoče določiti, ali je bil kateri od čevljev izpostavljen drsenju.
Pritožba je navedla, da se pritožuje tudi zoper odločitev sodišča prve stopnje o višini dosojene odškodnine, vendar v tej zvezi ni ponudila nobenih pritožbenih razlogov. Pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede na pritožbeno nesporen obseg nepremoženjske škode pri odmeri odškodnine ustrezno upoštevalo načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine v smislu 179. in 182. člena OZ ter je prisojena odškodnina skladna z odškodninami, ki so se za takšne in podobne škode izoblikovale v sodni praksi.
ZSVarPre člen 8, 20, 20/1, 34b, 34b/7.. ZUPJS člen 12, 12/2, 12/2-4.
izredna denarna socialna pomoč - lastni dohodek družine - invalidnina
V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje in pred tem tožena stranka pri ugotavljanju lastnega dohodka družine pravilno vštelo še invalidnino v višini 59,59 EUR. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, invalidnina za telesno okvaro ni našteta med dohodki, ker se jih ne upošteva v lastni dohodek pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev glede na 4. točko drugega odstavka 12. člena ZUPJS, prav tako pa invalidnina med prejemki, ki se ne upoštevajo v lastni dohodek ni taksativno našteta v določbi 34. b člena ZSVarPre. Zato ni nobene podlage, da se med lastne dohodke invalidnina ne bi upoštevala.
nasilje v družini - pojem nasilja v družini - psihično nasilje - verbalni konflikt
Psihično nasilje predstavljajo ravnanja in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti ali druge duševne stiske, tudi če je storjena z uporabo informacijske tehnologije.
Ko sodišče ocenjuje pomen izrečenih besed, ki naj bi predstavljale psihično nasilje, mora hkrati upoštevati tudi namen zakona in izrečenih ukrepov. Ta namreč ni v reševanju vsakršnih konfliktnih odnosov, ki nastanejo po razpadu partnerske zveze in h katerim prispevata oba udeleženca, ampak v zagotovitvi varstva žrtvi nasilja. Raven nasilja mora biti taka, da je poseg v zasebnost in ustavne pravice udeleženca v skladu z načelom sorazmernosti.
predlog pristojnega sodišča za prenos pristojnosti - zavrnitev predloga - drugi tehtni razlogi - običajni kolegialni odnosi
Od sodnikov se utemeljeno pričakuje, da običajni hierarhični in kolegialni odnosi med sodniki in delavci v pravosodju na njihovo sodno odločanje ne bodo imeli vpliva.
Državni tožilci niso tesni sodelavci sodnikov nobenega od sodišč, temveč gre za samostojne državne organe v okviru pravosodja. Kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, pa ne predstavljajo tehtnega razloga v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP.
izločitev dokazov - nedovoljen dokaz - dokaz, pridobljen s kršitvijo pravice do zasebnosti - poseg v komunikacijsko zasebnost
Dokazov, ki so bili pridobljeni s strani zasebnikov s kršitvijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ni dopustno uporabiti v kazenskem postopku in sodišče nanje ne sme opreti sodne odločbe.
Dokazno pravilo o resničnosti tega, kar potrjuje javna listina, ni absolutno in sodišče zavezuje le, če ga nasprotna stranka dokazno ne izpodbija. V tem primeru mora sodišče ne glede na svoje prepričanje vzeti vsebino javne listine za resnično. Če pa nasprotno stranka dokazno informacijo javne listine izpodbija, mora sodišče prosto oceniti izvedene dokaze, pri čemer mora oponent doseči višji dokazni standard. Slednje v predmetni zadevi ni podano. Izkazano dejansko stanje v predmetni zadevi potrjuje, da upravni organ ni imel osnove presojati pravilnosti izdanega potrdila, saj tožena stranka v predsodnem postopku temu ni ugovarjala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047263
ZPP člen 154, 154/2, 163.
naročniško razmerje za telefon - predčasna prekinitev naročniškega razmerja - plačilo računa za mobilni telefon - vtoževana terjatev - izračun dolga - stroški postopka - priglasitev stroškov - pravdni stroški po uspehu - druge posebne okoliščine
Ni pojasnjena višina sorazmernega zneska ugodnosti, ki naj bi ga toženec dolgoval tožeči stranki. Prav tako ni jasno točno kaj naj bi sploh dolgoval, zato je odločitev o zavrnitvi tega dela tožbenega zahtevka pravilna.
Če bi sodišče upoštevalo le vse pravilno priglašene stroške postopka, bi moral toženec, katerega uspeh je nadpolovičen, tožeči stranki, ki je velika in uspešna gospodarska družba, povrniti bistveno več stroškov kot ji mora plačati same terjatve. Taka odločitev ne bi bila razumna, še manj pravična. Glede na okoliščine konkretnega primera je edina sprejemljiva odločitev, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.
ZKP člen 92, 92/2, 92/2-1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 46, 46/3.
nagrada za čas potovanja - stroški kazenskega postopka - nagrada in stroški sodnega tolmača
Po tretjem odstavku 46. člena Pravilnika pripada sodnemu tolmaču za čas potovanja na sodišče in nazaj za vsake začete pol ure 11,00 EUR. Glede na to, da citirano določilo Pravilnika povsem jasno govori o skupnem času potovanja na sodišče in nazaj, je nepravilen izračun kot ga pritožbeno zatrjuje sodna tolmačka in sicer, da bi sodišče prve stopnje moralo čas potovanja računati za pot na sodišče v trajanju 70 minut (trikrat začete pol ure) in vračanje domov v trajanju 70 minut (trikrat začete pol ure).