začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - ogroženost otroka - izvajanje stikov - začasna odredba o stikih - začasna odredba po uradni dolžnosti - omejitev starševske skrbi - načelo najmilejšega ukrepa
Pri tem je izhajalo iz dejstva, da so začasne odredbe nujni ukrepi, ki jih zakon predvideva zaradi zaščite koristi ml. otrok.
Sodišče druge stopnje je izdano začasno odredbo po uradni dolžnosti spremenilo zgolj v trajanju slednje, saj je zakonsko izdaja takšne začasne odredbe omejena na devet mesecev (drugi odstavek 163. člena DZ).
plačilo kupnine - pobot - prepoved pobota terjatev stečajnega dolžnika - prepoved pobota terjatev stečajnega dolžnika, nastalih po začetku stečajnega postopka - razdelitev - odkup terjatve - preizkus terjatev in ločitvenih pravic - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - končni seznam preizkušenih terjatev - priznana in prerekana terjatev - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - osnovni seznam preizkušenih terjatev - ugovor o prerekanju terjatve - zavarovanje denarnih terjatev - maksimalna hipoteka - nezavarovana terjatev - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - posebna razdelitvena masa - rok za plačilo kupnine - vpis na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - vpisi na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu
Prodajna pogodba, ki ima alternativno predvideno možnost plačila kupnine s pobotom, ni v nasprotju z zakonom. V pritožbi izrecno zatrjevani 264. člen ZFPPIPP takšnemu načinu poplačila ne nasprotuje, saj ne ureja prodaje stečajne mase in razdelitve kupnine. Mora pa sodišče predhodno izpeljati postopek razdelitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSC00052049
ZNP-1 člen 100, 101. ZPP člen 154, 155. ZIZ člen 15.
stroški postopka - ureditvena začasna odredba v nepravdnem postopku - varstvo koristi otroka - načelo uspeha - prosti preudarek
Sodišče prve stopnje je v tem konkretnem primeru, ko je odločalo o stroških postopka, nastalih v zvezi s predlogom predlagateljice, ki se je nanašal na izvršitev sklepa o izdaji začasne odredbe, zmotno uporabilo 15. člen ZIZ, ki določa, da se v postopku izvršbe in zavarovanja smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če ni v tem ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno, posledično pa je tudi zmotno uporabilo določilo 154. člena ZPP, ko je o povračilu stroškov postopka odločalo po načelu uspeha v postopku in nadaljnji 155. člen ZPP. Čeprav se začasne odredbe za varstvo koristi otrok izdajajo pod pogoji, ki jih določa Družinski zakonik (v nadaljevanju: DZ) in po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje (100. člen ZNP-1), pa določba 101. člena ZNP-1 posebej določa, da odloči sodišče o stroških postopka za varstvo koristi otroka po prostem preudarku, zato je ob pravilni uporabi 15. člena ZIZ zaključiti, da je zaradi specialne določbe 101. člena ZNP-1 glede stroškov postopka tudi v postopku izvršitve začasne odredbe, izdane med nepravdnim postopkom zaradi varstva koristi otroka, izključena smiselna uporaba določb zakona o pravdnem postopku o stroških postopka in s tem posledično tudi določil 154. in 155. člena ZPP.
Za odločitev o jamčevalnem zahtevku za znižanje kupnine (ali povrnitve škode zaradi odprave napak po drugem izvajalcu) sta pomembni dejstvi obstoja in vzroka napake ter njenega pravočasnega in pravilnega grajanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00047940
OZ člen 311. SZ-1 člen 71, 71/1, 71/2. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
gospodarski spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - pobot - pogoji za pobot - vzajemnost medsebojnih terjatev - razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki - poravnava zapadlih obveznosti - časovne meje pravnomočnosti - nove trditve v pritožbi - prenehanje terjatve zaradi plačila - naknadno prenehanje terjatve - ugovor v izvršilnem postopku
Po določbi 311. člena OZ lahko dolžnik pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli. Iz tega med drugim izhaja, da lahko dolžnik s svojo obveznostjo pobota le tisto terjatev, ki jo ima do upnika, ne pa do koga drugega.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje začasnega zavarovanja - časovna omejitev - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sprememba sklepa - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis)
Pritožnik utemeljeno graja kršitev določb kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 370. člena ZKP, ki se nanaša na čas podaljšanja začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi. Začasno zavarovanje za odvzem premoženjske koristi po vloženi obtožnici do izreka sodbe, na podlagi četrtega odstavka 502.b člena ZKP, traja največ tri leta. Glede na dejstvo, da je bila v predmetni kazenski zadevi obtožnica Specializiranega državnega tožilstva vložena dne 11. 4. 2019, je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi podaljšalo do 11. 4. 2022.
Pritožbeno sodišče je ob reševanju pritožbe, v skladu z določilom 387.člena ZKP, po uradni dolžnosti ugotovilo, da so razlogi, zaradi katerih je odločilo v korist obtoženca (udeleženca) v korist tudi drugim, ki se zoper sklep niso pritožili (beneficium cohaesionis).
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na premičnino - zamudna sodba - lastništvo tretjega - prekluzija dejstev in dokazov - nova dejstva in dokazi - specialne določbe - uporaba določb ziz - materialno procesno vodstvo - pojasnilna dolžnost sodišča
Prekluzija, ki jo določata drugi in tretji odstavek 60. člena ZIZ za dolžnika, velja tudi za tretjo osebo. Šesti odstavek 65. člena ZIZ namreč določa, da se v pravdi za ugotovitev, da je izvršba na predmetu izvršbe nedopustna, ki jo sproži tretji, smiselno uporablja tudi 60. člen ZIZ. Tretji odstavek 60. člena ZIZ določa, da nova dejstva in nove dokaze upošteva sodišče samo, če jih dolžnik navaja oziroma predlaga v pripravljalni vlogi, vloženi v roku, ki mu ga je dalo sodišče zaradi odgovora na upnikove navedbe v odgovoru na tožbo. Navedene omejitve veljajo tudi za upnika, ki je tožen v pravdnem postopku na nedopustnost izvršbe. Na navedene omejitve je sodišče prve stopnje obe stranki pravočasno opozorilo. Glede na navedeno vsebino citiranih določb je zmotno stališče pritožbe, da je 286. člen ZPP specialnejši od določb ZIZ.
postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - izvedba dokaza po uradni dolžnosti - povrnitev stroškov postopka - stroški izvedenca klinične psihologije - predhodno plačilo stroškov iz proračuna
Ne drži pritožbeno stališče, da je bilo s sklepom o odmeri nagrade izvedenki že dokončno odločeno o povrnitvi teh stroškov. Šlo je zgolj za odločitev o predhodnem kritju teh stroškov, ne pa za končno odločitev o tem, kdo jih je dolžan nositi.
Neuspešno je pritožbeno sklicevanje, da je sodišče prve stopnje s svojim postopanjem toženki onemogočilo, da bi tekom postopka zaprosila za BPP. Navedb, da je njeno premoženjsko slabo in da izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP, ni v ničemer podkrepila in so ostale na pavšalni (ter hipotetični) ravni.
obseg in deleži na skupnem premoženju - povrnitev vlaganj - izločitev izvedenca
Po celostni primerjavi prihodkov je pravilno ocenilo, da je prva toženka v času trajanja zunajzakonske skupnosti prejela prihodke v približni višini 298.795,56 EUR, tožnik pa v približni višini 181.528,97 EUR, pri čemer so tudi ob upoštevanju dejstva, da znesek 48.293,34 EUR, ki je vsebovan v seštevku tožnikovih prihodkov (40.761,52 EUR + 7.531,82 EUR) predstavlja neto znesek, tožnikovi prihodki še vedno nižji od prvotoženkinih in ta razlika ni zgolj neznatna. Tako se pokažejo za neutemeljene pritožbene navedbe, da je tožnik vseskozi prejemal višje prihodke od prve toženke in da je napačen pristop sodišče, ko je za primerjavo prihodkov zgolj seštelo bruto dohodke, izkazane na FURS, in da bi moralo upoštevati neto zneske. Tudi če bi bil znesek drugih tožnikovih prihodkov, v neto višini 48.293,34 EUR, upoštevan v bruto znesku oziroma tudi če bi bil bruto znesek za 100 % višji, bi bil znesek prihodkov prve toženke v bruto znesku še vedno večji od zneska tožnikovih prihodkov v bruto znesku.
Po odškodninskem principu premoženjskega zavarovanja je pogoj za obveznost zavarovalnice izpolnjen z nastankom škode. Navadno škodo pa predstavlja zmanjšanje premoženja. Iz toženkinih splošnih pogojev izhaja, da se je zavarovatelj - toženka, zavezala nadomestiti vrednost oziroma zmanjšanje vrednosti kot posledice izvedene vlomne tatvine (ali poskusa vlomne tatvine) ukradenih, uničenih ali poškodovanih zavarovanih stvari. Splošni pogoji tako nikjer ne določajo, da so zavarovane le stvari, ki jih ima zavarovanec na podlagi prodajne pogodbe ali da morajo te biti plačane, oziroma da škoda nastane šele tedaj, ko oškodovanec plača račun.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00046879
ZPP člen 7, 212, 451, 495, 495/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - dodatna dela - plačilo dodatnih del - medsebojni dogovor strank - sklenitev ustnega dogovora - dokazovanje - pomanjkljiva trditvena podlaga - informativni dokaz - prepozne trditve - dokazni predlog nasprotne stranke
Višje sodišče ugotavlja, da se te pritožbene trditve nanašajo na dokazovanje podlage zahtevka, glede katere tožeča stranka ni ponudila zadostne trditvene podlage, saj ni podala nobenih trditev, s kom in kdaj so bila dodatna dela dogovorjena in kdaj so bila opravljena, zaradi česar je sodišče prve stopnje zaključilo, da iz trditev tožeče stranke ni mogoče izluščiti individualiziranih historičnih dogodkov, iz katerih naj bi izhajala podlaga obveznosti tožene stranke. S predlaganimi dokazi pa trditvene podlage ni mogoče nadomeščati, saj 212. člen ZPP jasno razlikuje med trditvami in dokazi. Slednji so namenjeni le preverjanju resničnosti navedb pravdnih strank, ni pa mogoče z njimi navedb dopolnjevati ali pričakovati, da bo to namesto njih storilo sodišče (7. in 212. člen ZPP).
Na kršitev pravice do izjave zaradi zavrnitve dokaznega predloga z zaslišanjem priče se lahko sklicuje le stranka, ki je izvedbo takega dokaza predlagala (prim. 7. in 212. čl. ZPP).
nedovoljeni dokazi - tajno opazovanje - nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem - obrazloženost odredbe - utemeljeni razlogi za sum - izločitev nedovoljenih dokazov
Eden od temeljnih pogojev za odreditev obeh problematiziranih prikritih preiskovalnih ukrepov, torej tajnega opazovanja po 149.a členu ZKP in nadzora elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem po 150. členu ZKP, je obstoj dokaznega standarda na nivoju utemeljenih razlogov za sum, da je določena oseba izvršila, izvršuje ali pripravlja oziroma organizira enega izmed kataloško določenih kaznivih dejanj.
ZKP člen 92, 92/2, 92/2-1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 46, 46/3.
nagrada za čas potovanja - stroški kazenskega postopka - nagrada in stroški sodnega tolmača
Po tretjem odstavku 46. člena Pravilnika pripada sodnemu tolmaču za čas potovanja na sodišče in nazaj za vsake začete pol ure 11,00 EUR. Glede na to, da citirano določilo Pravilnika povsem jasno govori o skupnem času potovanja na sodišče in nazaj, je nepravilen izračun kot ga pritožbeno zatrjuje sodna tolmačka in sicer, da bi sodišče prve stopnje moralo čas potovanja računati za pot na sodišče v trajanju 70 minut (trikrat začete pol ure) in vračanje domov v trajanju 70 minut (trikrat začete pol ure).
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - namen ukrepa - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - zdravljenje na zaprtem oddelku
Sprejem osebe brez privolitve v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda na podlagi sklepa sodišča, potem ko je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, predstavlja resen poseg v osebno svobodo posameznika. Utemeljuje ga na eni strani obstoj duševne motnje pri osebi, zoper katero se ukrep odreja (ugotovitvam sodišča prve stopnje o obstoju te pritožbi ne nasprotujeta), in na drugi strani visoka stopnja ogroženosti življenja in zdravja drugih ali obravnavane osebe same. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi U-I-477/18-19 s 23. 5. 2019 poudarilo, da gre za ukrep, s katerim se najprej uresničuje varstveni vidik, torej da se prepreči ogroženost življenja in zdravja drugih ali obravnavane osebe in še terapevtski vidik, ki je povezan z oskrbo, varstvom in zdravljenjem osebe, ki naj poteka v ustreznem terapevtskem okolju. Zgolj varstveni in terapevtski cilj skupaj lahko utemeljita dopustnost posega v osebno svobodo pridržane osebe z duševno motnjo.
Dokazno pravilo o resničnosti tega, kar potrjuje javna listina, ni absolutno in sodišče zavezuje le, če ga nasprotna stranka dokazno ne izpodbija. V tem primeru mora sodišče ne glede na svoje prepričanje vzeti vsebino javne listine za resnično. Če pa nasprotno stranka dokazno informacijo javne listine izpodbija, mora sodišče prosto oceniti izvedene dokaze, pri čemer mora oponent doseči višji dokazni standard. Slednje v predmetni zadevi ni podano. Izkazano dejansko stanje v predmetni zadevi potrjuje, da upravni organ ni imel osnove presojati pravilnosti izdanega potrdila, saj tožena stranka v predsodnem postopku temu ni ugovarjala.
nasilje v družini - pojem nasilja v družini - psihično nasilje - verbalni konflikt
Psihično nasilje predstavljajo ravnanja in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti ali druge duševne stiske, tudi če je storjena z uporabo informacijske tehnologije.
Ko sodišče ocenjuje pomen izrečenih besed, ki naj bi predstavljale psihično nasilje, mora hkrati upoštevati tudi namen zakona in izrečenih ukrepov. Ta namreč ni v reševanju vsakršnih konfliktnih odnosov, ki nastanejo po razpadu partnerske zveze in h katerim prispevata oba udeleženca, ampak v zagotovitvi varstva žrtvi nasilja. Raven nasilja mora biti taka, da je poseg v zasebnost in ustavne pravice udeleženca v skladu z načelom sorazmernosti.
Sodišče druge stopnje ob preizkusu pritožbeno izpodbijanega sklepa v smislu zgoraj povzetih pritožbenih navedb ugotavlja, da so slednje protispisne. Sodišče prve stopnje pod točko 7 obrazložitve ni navedlo le ene ampak celo vrsto obtoženčevih osebnostnih lastnosti oziroma subjektivnih okoliščin, ki ga še vedno delajo ponovitveno nevarnega.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00046777
ZPIZ-2 člen 191, 191/1. OZ člen 352, 352/1.
povrnitev nadomestila za primer invalidnosti - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - sukcesivno nastajajoča škoda
Odškodninska terjatev zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil. Sodna praksa je tudi za terjatve za povrnitev sukcesivno nastajajoče premoženjske škode, tj. škode, ki kontinuirano in sproti nastaja v daljšem časovnem obdobju in jo je mogoče pričakovati tudi v bodoče, kakršna je konkretna, izoblikovala enotna pravila v zvezi z zastaranjem. In sicer začne tudi zastaranje za povrnitev takšne premoženjske škode teči, ko oškodovanec izve za takšno škodo in jo lahko uveljavlja. Pravočasno sodno uveljavljanje povračila prve tovrstne škode pa je pogoj za uveljavljanje nadaljnjih tovrstnih škod.
ZPP člen 151, 151/1, 331, 331/1, 339, 339/2, 339/2-14. ZPSPP člen 29, 29/3.
nalog za izpraznitev poslovnega prostora - sklep o stroških pravdnega postopka - obrazložitev sklepa o stroških - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Po prvem odstavku 331. člena ZPP mora biti sklep obrazložen, če se z njim zavrača predlog stranke, ali če se z njim odloča o predlogih strank, ki si med seboj nasprotujejo, lahko pa je obrazložen tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno. Glede na to, da spadajo stroški predloga za izdajo naloga za izpraznitev med pravdne stroške (prvi odstavek 151. člena ZPP), ima vsaka stranka pravico vedeti, po katerih kriterijih in katere stroške je sodišče priznalo.