Glede na trditve tožečih strank razlog za zahtevano razvezo pogodbe o preužitku ni v kršitvi obveznosti v sklopu potrebne in dogovorjene vsakodnevne pomoči in oskrbe prvo tožnice-gledano izključno s stališča pogodbeno opredeljenih pravic in obveznosti strank, temveč le v očitkih, da prvo toženka s svojimi ravnanji ne omogoča prvi tožnici, enako pa velja tudi za drugo tožnico, nemotenega bivanja v stanovanjski hiši na naslovu Š. v obsegu ene sobe in souporabe vseh ostalih delov stanovanjske hiše.
Ker kmetovanje na prevzeti kmetiji ne predstavlja dela pogodbeno prevzetih obveznosti prvo toženke, posledično, kot je to pravilno pojasnilo tudi sodišče prve stopnje, opustitev kmetovanja ali morebitno nepravilno kmetovanje tudi ne more biti pravno upošteven razlog za razdor pogodbe.
Preužitkarska pogodba je pogodba, pri kateri preužitkar izbere osebo, ki bo zanj skrbela in od katere bo pridobil ustrezno pomoč (v obliki dajatev in storitev) do svoje smrti. Kljub temu pa je sodna praksa že zavzela stališče, da če ni izrecnega drugačnega dogovora pogodbenih strank, za doseganje namena tovrstne pogodbe, ki je v nudenju potrebne pomoči v obliki dogovorjenih dajatev in storitev, sobivanje ni potrebno, ker se preužitkarju dogovorjena pomoč lahko zagotovi tudi v primeru, če s preužitkarskim zavezancem ne živita skupaj, po potrebi tudi s pomočjo tretje osebe.
Zaklenjen del kleti (eden od dveh prostorov v kleti) v primerjavi z omogočeno izključno uporabo dogovorjene sobe in souporabo ostalih delov hiše pomeni neizpolnitev le neznatnega dela obveznosti, kar pa v skladu s 110. členom OZ ne omogoča razdora pogodbe.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - ogroženost otroka - izvajanje stikov - začasna odredba o stikih - začasna odredba po uradni dolžnosti - omejitev starševske skrbi - načelo najmilejšega ukrepa
Pri tem je izhajalo iz dejstva, da so začasne odredbe nujni ukrepi, ki jih zakon predvideva zaradi zaščite koristi ml. otrok.
Sodišče druge stopnje je izdano začasno odredbo po uradni dolžnosti spremenilo zgolj v trajanju slednje, saj je zakonsko izdaja takšne začasne odredbe omejena na devet mesecev (drugi odstavek 163. člena DZ).
način nastanka poškodb - vzrok padca - vzrok padca in zdrsa - poškodbe okolčja in stegnenice - zlom - neobstoj vzročne zveze - objektivna odgovornost - sporna višina nepremoženjske škode - uradni preizkus izpodbijane sodbe - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - stopnja verjetnosti - prispevek oškodovanca
Glede na to, da v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo sporno, da je tožnica padla padla pri izstopanju iz vozila in si zlomila vrat desne stegnenice (sporen je bil način nastanka škodnega dogodka oziroma vzrok padca tožnice), pritožba ne more izpodbiti dokazne ocene v tej zvezi z navedbami, da je izvedenec za raziskave prometnih nezgod zaključil, da ni mogoče določiti, ali je bil kateri od čevljev izpostavljen drsenju.
Pritožba je navedla, da se pritožuje tudi zoper odločitev sodišča prve stopnje o višini dosojene odškodnine, vendar v tej zvezi ni ponudila nobenih pritožbenih razlogov. Pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede na pritožbeno nesporen obseg nepremoženjske škode pri odmeri odškodnine ustrezno upoštevalo načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine v smislu 179. in 182. člena OZ ter je prisojena odškodnina skladna z odškodninami, ki so se za takšne in podobne škode izoblikovale v sodni praksi.
ZZK-1 člen 88, 88/3, 114, 116.. ZST-1 tarifna številka 91012.
sprememba hipotekarnega upnika - sprememba upnika po vložitvi predloga za izvršbo - statusno preoblikovanje - pripojitev - prenos hipoteke na novega upnika - sodna taksa
Spremembo imetnika hipoteke, ne glede na to, da je ta pravica prešla na novega upnika kot prevzemno družbo, ni mogoče doseči s poočitvijo kot pomožnim vpisom, temveč zgolj z glavnim vpisom.
V smislu določb ZST-1 gre za postopek o predlogu za vknjižbo pridobitve ali prenosa hipoteke, ki je po tarifni št. 91012 taksiran v višini 50,00 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00046879
ZPP člen 7, 212, 451, 495, 495/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - dodatna dela - plačilo dodatnih del - medsebojni dogovor strank - sklenitev ustnega dogovora - dokazovanje - pomanjkljiva trditvena podlaga - informativni dokaz - prepozne trditve - dokazni predlog nasprotne stranke
Višje sodišče ugotavlja, da se te pritožbene trditve nanašajo na dokazovanje podlage zahtevka, glede katere tožeča stranka ni ponudila zadostne trditvene podlage, saj ni podala nobenih trditev, s kom in kdaj so bila dodatna dela dogovorjena in kdaj so bila opravljena, zaradi česar je sodišče prve stopnje zaključilo, da iz trditev tožeče stranke ni mogoče izluščiti individualiziranih historičnih dogodkov, iz katerih naj bi izhajala podlaga obveznosti tožene stranke. S predlaganimi dokazi pa trditvene podlage ni mogoče nadomeščati, saj 212. člen ZPP jasno razlikuje med trditvami in dokazi. Slednji so namenjeni le preverjanju resničnosti navedb pravdnih strank, ni pa mogoče z njimi navedb dopolnjevati ali pričakovati, da bo to namesto njih storilo sodišče (7. in 212. člen ZPP).
Na kršitev pravice do izjave zaradi zavrnitve dokaznega predloga z zaslišanjem priče se lahko sklicuje le stranka, ki je izvedbo takega dokaza predlagala (prim. 7. in 212. čl. ZPP).
Višje sodišče se sicer strinja s stališčem, da bi morali biti tudi ti stroški del predračuna stroškov stečajnega postopka, ki ga je sodišče določilo po predlogu upravitelja. Vendar pa samo to še ne pomeni, da zato teh stroškov stečajnemu dolžniku ni treba plačati. So pa bili potrebni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSC00052049
ZNP-1 člen 100, 101. ZPP člen 154, 155. ZIZ člen 15.
stroški postopka - ureditvena začasna odredba v nepravdnem postopku - varstvo koristi otroka - načelo uspeha - prosti preudarek
Sodišče prve stopnje je v tem konkretnem primeru, ko je odločalo o stroških postopka, nastalih v zvezi s predlogom predlagateljice, ki se je nanašal na izvršitev sklepa o izdaji začasne odredbe, zmotno uporabilo 15. člen ZIZ, ki določa, da se v postopku izvršbe in zavarovanja smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če ni v tem ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno, posledično pa je tudi zmotno uporabilo določilo 154. člena ZPP, ko je o povračilu stroškov postopka odločalo po načelu uspeha v postopku in nadaljnji 155. člen ZPP. Čeprav se začasne odredbe za varstvo koristi otrok izdajajo pod pogoji, ki jih določa Družinski zakonik (v nadaljevanju: DZ) in po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje (100. člen ZNP-1), pa določba 101. člena ZNP-1 posebej določa, da odloči sodišče o stroških postopka za varstvo koristi otroka po prostem preudarku, zato je ob pravilni uporabi 15. člena ZIZ zaključiti, da je zaradi specialne določbe 101. člena ZNP-1 glede stroškov postopka tudi v postopku izvršitve začasne odredbe, izdane med nepravdnim postopkom zaradi varstva koristi otroka, izključena smiselna uporaba določb zakona o pravdnem postopku o stroških postopka in s tem posledično tudi določil 154. in 155. člena ZPP.
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 42/2, 43, 43/1, 43/1-1, 43/3.
pripadajoče zemljišče k stavbi - enostanovanjska stavba - skupno pripadajoče zemljišče - zavrnitev predloga za določitev pripadajočega zemljišča - pripombe na izvedensko mnenje - načelo akcesornosti - razdružitev postopka - sklep procesnega vodstva - nedovoljena pritožba
Kadar ZPP pritožbe sploh ne dovoljuje (tj. kadar instančno odločanje ni zgolj odloženo do končne odločbe z zakonsko dikcijo „ni posebne pritožbe“), tedaj takega sklepa ni mogoče izpodbijati s pritožbo ne tedaj ne v kakšni prihodnji/končni odločbi.
Jasno je bilo ugotovljeno, da parcela št. 1424/20 ni individualno pripadajoče zemljišče k stavbi, saj kot taka ni bila nikoli načrtovana, zato se lastništvo na njej tudi ni prenašalo skupaj z lastninsko pravico na stavbi.
obseg in deleži na skupnem premoženju - povrnitev vlaganj - izločitev izvedenca
Po celostni primerjavi prihodkov je pravilno ocenilo, da je prva toženka v času trajanja zunajzakonske skupnosti prejela prihodke v približni višini 298.795,56 EUR, tožnik pa v približni višini 181.528,97 EUR, pri čemer so tudi ob upoštevanju dejstva, da znesek 48.293,34 EUR, ki je vsebovan v seštevku tožnikovih prihodkov (40.761,52 EUR + 7.531,82 EUR) predstavlja neto znesek, tožnikovi prihodki še vedno nižji od prvotoženkinih in ta razlika ni zgolj neznatna. Tako se pokažejo za neutemeljene pritožbene navedbe, da je tožnik vseskozi prejemal višje prihodke od prve toženke in da je napačen pristop sodišče, ko je za primerjavo prihodkov zgolj seštelo bruto dohodke, izkazane na FURS, in da bi moralo upoštevati neto zneske. Tudi če bi bil znesek drugih tožnikovih prihodkov, v neto višini 48.293,34 EUR, upoštevan v bruto znesku oziroma tudi če bi bil bruto znesek za 100 % višji, bi bil znesek prihodkov prve toženke v bruto znesku še vedno večji od zneska tožnikovih prihodkov v bruto znesku.
plačilo kupnine - pobot - prepoved pobota terjatev stečajnega dolžnika - prepoved pobota terjatev stečajnega dolžnika, nastalih po začetku stečajnega postopka - razdelitev - odkup terjatve - preizkus terjatev in ločitvenih pravic - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - končni seznam preizkušenih terjatev - priznana in prerekana terjatev - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - osnovni seznam preizkušenih terjatev - ugovor o prerekanju terjatve - zavarovanje denarnih terjatev - maksimalna hipoteka - nezavarovana terjatev - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - posebna razdelitvena masa - rok za plačilo kupnine - vpis na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - vpisi na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu
Prodajna pogodba, ki ima alternativno predvideno možnost plačila kupnine s pobotom, ni v nasprotju z zakonom. V pritožbi izrecno zatrjevani 264. člen ZFPPIPP takšnemu načinu poplačila ne nasprotuje, saj ne ureja prodaje stečajne mase in razdelitve kupnine. Mora pa sodišče predhodno izpeljati postopek razdelitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047263
ZPP člen 154, 154/2, 163.
naročniško razmerje za telefon - predčasna prekinitev naročniškega razmerja - plačilo računa za mobilni telefon - vtoževana terjatev - izračun dolga - stroški postopka - priglasitev stroškov - pravdni stroški po uspehu - druge posebne okoliščine
Ni pojasnjena višina sorazmernega zneska ugodnosti, ki naj bi ga toženec dolgoval tožeči stranki. Prav tako ni jasno točno kaj naj bi sploh dolgoval, zato je odločitev o zavrnitvi tega dela tožbenega zahtevka pravilna.
Če bi sodišče upoštevalo le vse pravilno priglašene stroške postopka, bi moral toženec, katerega uspeh je nadpolovičen, tožeči stranki, ki je velika in uspešna gospodarska družba, povrniti bistveno več stroškov kot ji mora plačati same terjatve. Taka odločitev ne bi bila razumna, še manj pravična. Glede na okoliščine konkretnega primera je edina sprejemljiva odločitev, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.
predlog pristojnega sodišča za prenos pristojnosti - zavrnitev predloga - drugi tehtni razlogi - običajni kolegialni odnosi
Od sodnikov se utemeljeno pričakuje, da običajni hierarhični in kolegialni odnosi med sodniki in delavci v pravosodju na njihovo sodno odločanje ne bodo imeli vpliva.
Državni tožilci niso tesni sodelavci sodnikov nobenega od sodišč, temveč gre za samostojne državne organe v okviru pravosodja. Kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, pa ne predstavljajo tehtnega razloga v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP.
nedovoljeni dokazi - tajno opazovanje - nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem - obrazloženost odredbe - utemeljeni razlogi za sum - izločitev nedovoljenih dokazov
Eden od temeljnih pogojev za odreditev obeh problematiziranih prikritih preiskovalnih ukrepov, torej tajnega opazovanja po 149.a členu ZKP in nadzora elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem po 150. členu ZKP, je obstoj dokaznega standarda na nivoju utemeljenih razlogov za sum, da je določena oseba izvršila, izvršuje ali pripravlja oziroma organizira enega izmed kataloško določenih kaznivih dejanj.
Dokazno pravilo o resničnosti tega, kar potrjuje javna listina, ni absolutno in sodišče zavezuje le, če ga nasprotna stranka dokazno ne izpodbija. V tem primeru mora sodišče ne glede na svoje prepričanje vzeti vsebino javne listine za resnično. Če pa nasprotno stranka dokazno informacijo javne listine izpodbija, mora sodišče prosto oceniti izvedene dokaze, pri čemer mora oponent doseči višji dokazni standard. Slednje v predmetni zadevi ni podano. Izkazano dejansko stanje v predmetni zadevi potrjuje, da upravni organ ni imel osnove presojati pravilnosti izdanega potrdila, saj tožena stranka v predsodnem postopku temu ni ugovarjala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00046880
ZPND člen 22a, 22a/8. ZNP-1 člen 40, 40/1.
sklep o stroških postopka - stroški v nepravdnem postopku - preprečevanje nasilja v družini - specialne določbe - odločanje o stroških po prostem preudarku - kriterij uspeha - potrebnost - podaljšanje ukrepa - brezposelnost
Po osmem odstavku 22.a člena ZPND sodišče odloči o stroških postopka po prostem preudarku. Gre za specialno določbo v razmerju do pravil o povrnitvi stroškov v nepravdnem postopku po ZNP-1 kot splošnem predpisu, ki ureja nepravdne postopke.
ZPP člen 318.. ZSDU člen 12, 12/2.. ZDR-1 člen 73, 74.. ZDR člen 72.
kolektivni delovni spor - zamudna sodba - pasivna volilna pravica
Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijano zamudno sodbo, ker so bili izpolnjeni vsi pogoji za njeno izdajo po 318. členu ZPP. Pravilno je ugotovilo, da nasprotni udeleženec na predlog predlagateljice, ki mu je bil pravilno vročen v odgovor dne 4. 6. 2021, ni odgovoril, da predlog v delu, kjer predlagateljica zahteva odpravo sklepa o zavrnitvi njene kandidature za članico sveta delavcev, ne nasprotuje ne prisilnim predpisom in tudi ne moralnim pravilom in da utemeljenost predloga izhaja iz dejstev, ki so v njem navedena, in niso v nasprotju s predloženimi dokazi in tudi s splošno znanimi dejstvi ne.
ZSVarPre člen 8, 20, 20/1, 34b, 34b/7.. ZUPJS člen 12, 12/2, 12/2-4.
izredna denarna socialna pomoč - lastni dohodek družine - invalidnina
V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje in pred tem tožena stranka pri ugotavljanju lastnega dohodka družine pravilno vštelo še invalidnino v višini 59,59 EUR. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, invalidnina za telesno okvaro ni našteta med dohodki, ker se jih ne upošteva v lastni dohodek pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev glede na 4. točko drugega odstavka 12. člena ZUPJS, prav tako pa invalidnina med prejemki, ki se ne upoštevajo v lastni dohodek ni taksativno našteta v določbi 34. b člena ZSVarPre. Zato ni nobene podlage, da se med lastne dohodke invalidnina ne bi upoštevala.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00046777
ZPIZ-2 člen 191, 191/1. OZ člen 352, 352/1.
povrnitev nadomestila za primer invalidnosti - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - sukcesivno nastajajoča škoda
Odškodninska terjatev zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil. Sodna praksa je tudi za terjatve za povrnitev sukcesivno nastajajoče premoženjske škode, tj. škode, ki kontinuirano in sproti nastaja v daljšem časovnem obdobju in jo je mogoče pričakovati tudi v bodoče, kakršna je konkretna, izoblikovala enotna pravila v zvezi z zastaranjem. In sicer začne tudi zastaranje za povrnitev takšne premoženjske škode teči, ko oškodovanec izve za takšno škodo in jo lahko uveljavlja. Pravočasno sodno uveljavljanje povračila prve tovrstne škode pa je pogoj za uveljavljanje nadaljnjih tovrstnih škod.