Če da stranka odvetniku pooblastilo za pravdo, ne da bi v pooblastilu natančneje določila njegove pravice, ima odvetnik pravico opravljati vsa pravdna dejanja, vključno z umikom tožbe.
prekinitev postopka - razlogi za prekinitev postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izločitev sodnika
Po določbi 206. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP je sodišče dolžno prekiniti postopek, če se je začel postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki. Po Družinskem zakoniku se je ta inštitut spremenil. Zato je določbo 206. člena ZPP treba razumeti tako, kot ga je razumelo sodišče prve stopnje. Sodišče je sklepalo iz odnosa nasprotnega udeleženca do upravnika in odnosa do obveznosti, ki izvirajo iz lastništva njegovega stanovanja, da obstaja dvom v razsodnost nasprotnega udeleženca in je treba poskrbeti za varstvo njegovih pravic in koristi. Zato je postopek prekinilo. Tem razlogom ni kaj dodati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00046877
URS člen 26. ZPP člen 343a. ZUP člen 2. OZ člen 131. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 18, 18/2, 26, 26/2, 39, 39/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
ravnanje z odpadno embalažo - upravna zadeva - upravni postopek - učinek sklepa vlade na pogodbeno razmerje - odškodninska odgovornost države - izrek sodbe - očitna napaka - nadomestna sodba - izpodbijanje odločbe o stroških postopka - povračilo materialnih stroškov
Določba 343.a člena ZPP izdaje nadomestne sodbe ne omejuje le na razloge sodbe, pa tudi iz obrazložitve predloga zakona izhaja, da je mogoča sprememba tako obrazložitve kot izreka sodbe.
Pri obveznosti DROE za prevzem odpadne embalaže ne gre za upravno zadevo po 2. členu ZUP.
Objava deležev tako kot sklep Vlade, ki ga je nadomestil v kasnejši ureditvi, ni posamični akt, temveč je akt sui generis, s katerim je ministrstvo (tako kot kasneje Vlada) na podlagi podatkov o DROE, ki v okviru skupnih sistemov ravnanja z odpadno embalažo zagotavljajo ravnanje z odpadno embalažo, in podatkov iz evidenc o masi embalaže, ki so jo zavezanci za ravnanje z odpadno embalažo (embalerji, pridobitelji blaga, proizvajalci embalaže ali pridobitelji embalaže, trgovci in končni uporabniki, ki so vključeni v skupni sistem ravnanja z odpadno embalažo), dali v promet, določilo deleže prevzemanja odpadne embalaže od izvajalcev javne službe za tekoče koledarsko leto.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - potek preizkusnega obdobja - ovira za odpust obveznosti - izbris obsodbe iz kazenske evidence - nedopustne novote
Glede pritožbenih navedb o dolžnikovi zlorabi inštituta odpusta obveznosti jih v tej fazi postopka, ko sodišče po poteku preizkusnega obdobja v skladu z določbo 407. člena ZFPPIPP odloča o odpustu, sodišče ne more (več) presojati, saj bi jih moral upnik navajati v ugovornem postopku v skladu z določbami 403. in 407. člena ZFPPIPP.
postopek prisilne poravnave - poenostavljena prisilna poravnava - prenos pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnike - zahteva upnika - zahteva upniškega odbora - konkurenca zahtev - podelitev pooblastila s strani sodišča
Iz četrtega odstavka 221.i člena ZFPPIPP izhaja, da ureja konkurenco zahtev v primeru, ko sta utemeljeni tako zahteva upniškega odbora kot tudi zahteva upnikov. Samo v takem primeru je namreč smiselno, da zakon določa, kateremu vlagatelju zahteve sodišče podeli pooblastilo za vodenje poslov dolžnika.
URS člen 33. ZFPPIPP člen 399, 399/4-3. ZPP člen 339, 339/2-15.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - nesorazmerno prevzemanje obveznosti - pravica do zasebne lastnine - tehtanje pravic v koliziji - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Upniki imajo ustavno pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave Republike Slovenije), katere del je tudi pravica do poplačila terjatev. Pravica do odpusta obveznosti v to ustavno pravico močno posega. Zakonodajalec se je sicer odločil, da je tak zakonski poseg v ustavno pravico upnikov dopusten, vendar pa so določeni strogi pogoji za dolžnike - obstajati ne sme nobena ovira za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP, prav tako mora dolžnik tudi med postopkom osebnega stečaja izpolnjevati vse svoje obveznosti.
Pritožbeno sodišče glede na trditve dolžnice o odgovornosti bank za dajanje kreditov posojilodajalcem, ki niso finančno ustrezni ter da del sodne prakse temu pritrjuje, dodaja, da je treba presojati vsak primer posebej in da ne gre za ustaljeno sodno prakso.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - nalog za plačilo sodne takse - vročitev plačilnega naloga pooblaščencu - razmerje med pooblaščencem in stranko - elektronska pošta
Po podelitvi pooblastila je odgovornost stranke, da zagotovi nemoteno in potrebno komuniciranje med njo in pooblaščencem. Zato načeloma velja, da gredo zamude, ki so nastale zaradi težav v komuniciranju med odvetnikom in stranko, po podelitvi pooblastila – bodisi da so nastale po krivdi odvetnika bodisi po krivdi stranke – v breme stranke in vrnitev v prejšnje stanje ni mogoča.
Iz pritožbenih navedb izhaja, da delavka nasprotnega udeleženca enkrat do dvakrat mesečno pregleduje mapo „Nezaželeno“ v elektronski pošti, kar naj bi kazalo na njeno skrbnost. Po oceni pritožbenega sodišča pa se omenjena delavka očitno zaveda pomembnosti tega, da se navedena mapa še vedno pregleduje, ker v to mapo lahko zaide tudi pošta, ki ni nezaželena. Če bi v to mapo vpogledala večkrat oziroma najmanj enkrat tedensko, bi s tovrstnim skrbnim ravnanjem lahko prestregla tudi nalog za plačilo sodne takse, ki bi bil tako lahko plačan znotraj roka.
zapuščinski postopek - nadaljevanje prekinjenega postopka - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - spor o obsegu zapuščine - sporna dejstva med dediči - spor o pravnih vprašanjih
Obravnavana zadeva in zapuščinska zadeva po pokojnem možu zapustnice sta medsebojno povezani. Dediči po obeh zapustnikih so isti, sporna so ista ali vsaj podobna dejanska in pravna vprašanja, zato je smotrno, da se ju hkrati rešuje. S tem se bo pospešilo obravnavanje obeh zadev in zmanjšali se bodo stroški.
Za odločitev o jamčevalnem zahtevku za znižanje kupnine (ali povrnitve škode zaradi odprave napak po drugem izvajalcu) sta pomembni dejstvi obstoja in vzroka napake ter njenega pravočasnega in pravilnega grajanja.
postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - izvedba dokaza po uradni dolžnosti - povrnitev stroškov postopka - stroški izvedenca klinične psihologije - predhodno plačilo stroškov iz proračuna
Ne drži pritožbeno stališče, da je bilo s sklepom o odmeri nagrade izvedenki že dokončno odločeno o povrnitvi teh stroškov. Šlo je zgolj za odločitev o predhodnem kritju teh stroškov, ne pa za končno odločitev o tem, kdo jih je dolžan nositi.
Neuspešno je pritožbeno sklicevanje, da je sodišče prve stopnje s svojim postopanjem toženki onemogočilo, da bi tekom postopka zaprosila za BPP. Navedb, da je njeno premoženjsko slabo in da izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP, ni v ničemer podkrepila in so ostale na pavšalni (ter hipotetični) ravni.
Upnikov zahtevek ima naravo prepovedi nadaljnjih dejanj nelojalne konkurence, za katerega je bilo že v predhodnem sklepu višjega sodišča obrazloženo, da ima učinek trajne narave in zagotavlja ohranitev ali ponovno vzpostavitev v izvršilnem naslovu določenega pravnega stanja. Zajema (ureja) torej prihodnost oziroma potencialne prihodnje kršitve ali njihove ponovitve, če do njih dejansko pride. Prepoved bodočih ravnanj z znaki omejevanja konkurence je bila dolžniku izrečena šele z drugostopenjsko odločbo. Šele takrat je postala obveznost izvršljiva in šele takrat je upnik pridobil za izvršbo primeren izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko zahteva pravno varstvo neposredno v izvršilnem postopku. Povedano drugače: pravovarstveni zahtevek za izvršbo se vzpostavi šele z nastopom izvršljivosti izvršilnega naslova.
Denarne kazni v našem izvršilnem pravu nimajo narave povračilnih ukrepov.
V skladu z 29. členom ZNP-1 namreč lahko udeleženci nepravdnih postopkov navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, če so v korist oseb iz drugega odstavka 6. člena tega zakona, le do izdaje odločbe, s katero se konča postopek na prvi stopnji, za navajanje novih dejstev na pritožbeni stopnji pa veljajo enake omejitve, kot za vse ostale zadeve v skladu s 337. členom ZPP. Tudi za tovrstne postopke tako velja, da sodišče odloči po stanju ob zaključku glavne obravnave oziroma naroka, če tega ni, pa po stanju na dan izdaje sodne odločbe, saj to stanje zajemajo časovne meje pravnomočnosti. Zato dopustne pritožbene novote tudi ob določbi 29. člena ZNP-1 lahko predstavljajo le tista dejstva, ki so v tem času že obstajala, pa jih stranka pred sodiščem prve stopnje ni navedla, ne pa dejstva, ki so nastala šele kasneje. Kasneje nastalih dejstev učinek pravnomočnosti ne more zajemati.
Pritožbeno sodišče ob tem izpostavlja naravo začasne odredbe, ki je v začasni ureditvi oziroma spremembi obstoječega stanja in njen namen, ki je v odpravi ugotovljene ogroženosti otroka zaradi ravnanj na strani nasprotnega udeleženca oziroma ugotovljenih psihosocialnih težav otroka v okolju, v katerem živi. Že sama narava začasne odredbe izključuje možnost dogovora udeležencev postopka, saj gre pri njej za prisilno ureditev razmerja. Da bi bila začasna odredba o stikih izvršljiva, morajo zato biti stiki dovolj natančno določeni. Takšna pa gotovo ni ureditev stikov ″po dogovoru″.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00047940
OZ člen 311. SZ-1 člen 71, 71/1, 71/2. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
gospodarski spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - pobot - pogoji za pobot - vzajemnost medsebojnih terjatev - razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki - poravnava zapadlih obveznosti - časovne meje pravnomočnosti - nove trditve v pritožbi - prenehanje terjatve zaradi plačila - naknadno prenehanje terjatve - ugovor v izvršilnem postopku
Po določbi 311. člena OZ lahko dolžnik pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli. Iz tega med drugim izhaja, da lahko dolžnik s svojo obveznostjo pobota le tisto terjatev, ki jo ima do upnika, ne pa do koga drugega.
Glede na trditve tožečih strank razlog za zahtevano razvezo pogodbe o preužitku ni v kršitvi obveznosti v sklopu potrebne in dogovorjene vsakodnevne pomoči in oskrbe prvo tožnice-gledano izključno s stališča pogodbeno opredeljenih pravic in obveznosti strank, temveč le v očitkih, da prvo toženka s svojimi ravnanji ne omogoča prvi tožnici, enako pa velja tudi za drugo tožnico, nemotenega bivanja v stanovanjski hiši na naslovu Š. v obsegu ene sobe in souporabe vseh ostalih delov stanovanjske hiše.
Ker kmetovanje na prevzeti kmetiji ne predstavlja dela pogodbeno prevzetih obveznosti prvo toženke, posledično, kot je to pravilno pojasnilo tudi sodišče prve stopnje, opustitev kmetovanja ali morebitno nepravilno kmetovanje tudi ne more biti pravno upošteven razlog za razdor pogodbe.
Preužitkarska pogodba je pogodba, pri kateri preužitkar izbere osebo, ki bo zanj skrbela in od katere bo pridobil ustrezno pomoč (v obliki dajatev in storitev) do svoje smrti. Kljub temu pa je sodna praksa že zavzela stališče, da če ni izrecnega drugačnega dogovora pogodbenih strank, za doseganje namena tovrstne pogodbe, ki je v nudenju potrebne pomoči v obliki dogovorjenih dajatev in storitev, sobivanje ni potrebno, ker se preužitkarju dogovorjena pomoč lahko zagotovi tudi v primeru, če s preužitkarskim zavezancem ne živita skupaj, po potrebi tudi s pomočjo tretje osebe.
Zaklenjen del kleti (eden od dveh prostorov v kleti) v primerjavi z omogočeno izključno uporabo dogovorjene sobe in souporabo ostalih delov hiše pomeni neizpolnitev le neznatnega dela obveznosti, kar pa v skladu s 110. členom OZ ne omogoča razdora pogodbe.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - ogroženost otroka - izvajanje stikov - začasna odredba o stikih - začasna odredba po uradni dolžnosti - omejitev starševske skrbi - načelo najmilejšega ukrepa
Pri tem je izhajalo iz dejstva, da so začasne odredbe nujni ukrepi, ki jih zakon predvideva zaradi zaščite koristi ml. otrok.
Sodišče druge stopnje je izdano začasno odredbo po uradni dolžnosti spremenilo zgolj v trajanju slednje, saj je zakonsko izdaja takšne začasne odredbe omejena na devet mesecev (drugi odstavek 163. člena DZ).
Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo tako obstoj temelja (izguba zavarovančevih (zavarovalnih) pravic iz naslova obveznega zavarovanja v prometu) kot tudi višino prisojene (vtoževane) terjatve.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3, 103/8. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/1. Pravilnik o spremembah Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2009) člen 5. ZPP člen 108.
unovčenje stečajne mase - nagrada stečajnega upravitelja - nadomestilo za unovčenje stečajne mase - nadomestilo upravitelja za razdelitev - pritožba stečajnega upravitelja - osnova za izračun nadomestila - znesek unovčene stečajne mase - nepopolna vloga
Višje sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je naloga upravitelja, da poda jasne in popolne navedbe, katere delitve so bile opravljene v postopku po 3.1.2015 (ko je začel veljati Pravilnik 2015), kdaj so bile opravljene in v kakšnem znesku, ter poda tudi točne navedbe, na podlagi katerih sklepov so bile opravljene. Sodišče lahko vsebinsko odloči le o popolnem predlogu, ni pa njegova naloga, da po spisu išče, na katere delitve bi se upraviteljeva zahteva lahko nanašala.
plačilo kupnine - pobot - prepoved pobota terjatev stečajnega dolžnika - prepoved pobota terjatev stečajnega dolžnika, nastalih po začetku stečajnega postopka - razdelitev - odkup terjatve - preizkus terjatev in ločitvenih pravic - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - končni seznam preizkušenih terjatev - priznana in prerekana terjatev - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - osnovni seznam preizkušenih terjatev - ugovor o prerekanju terjatve - zavarovanje denarnih terjatev - maksimalna hipoteka - nezavarovana terjatev - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - posebna razdelitvena masa - rok za plačilo kupnine - vpis na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - vpisi na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu
Prodajna pogodba, ki ima alternativno predvideno možnost plačila kupnine s pobotom, ni v nasprotju z zakonom. V pritožbi izrecno zatrjevani 264. člen ZFPPIPP takšnemu načinu poplačila ne nasprotuje, saj ne ureja prodaje stečajne mase in razdelitve kupnine. Mora pa sodišče predhodno izpeljati postopek razdelitve.