zapuščinski postopek - nadaljevanje prekinjenega postopka - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - spor o obsegu zapuščine - sporna dejstva med dediči - spor o pravnih vprašanjih
Obravnavana zadeva in zapuščinska zadeva po pokojnem možu zapustnice sta medsebojno povezani. Dediči po obeh zapustnikih so isti, sporna so ista ali vsaj podobna dejanska in pravna vprašanja, zato je smotrno, da se ju hkrati rešuje. S tem se bo pospešilo obravnavanje obeh zadev in zmanjšali se bodo stroški.
ZPP člen 319. OZ člen 311, 312, 313, 314, 315, 316, 317, 318.
procesni pobotni ugovor
Toženec je svojo nasprotno terjatev uveljavljal z ugovorom pobota v pravdi. Gre za t.i. procesni pobotni ugovor, ki ga izvrši sodišče s sodbo po tem, ko je ugotovilo obstoj terjatve tožnika in obstoj nasprotne terjatve toženca. Zmotna so zato razlogovanja tožnika, da bi tožena stranka v pobot s terjatvijo tožnika lahko uveljavljala le terjatev, ki je že pravnomočno ugotovljena ali pripoznana.
URS člen 33. ZFPPIPP člen 399, 399/4-3. ZPP člen 339, 339/2-15.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - nesorazmerno prevzemanje obveznosti - pravica do zasebne lastnine - tehtanje pravic v koliziji - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Upniki imajo ustavno pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave Republike Slovenije), katere del je tudi pravica do poplačila terjatev. Pravica do odpusta obveznosti v to ustavno pravico močno posega. Zakonodajalec se je sicer odločil, da je tak zakonski poseg v ustavno pravico upnikov dopusten, vendar pa so določeni strogi pogoji za dolžnike - obstajati ne sme nobena ovira za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP, prav tako mora dolžnik tudi med postopkom osebnega stečaja izpolnjevati vse svoje obveznosti.
Pritožbeno sodišče glede na trditve dolžnice o odgovornosti bank za dajanje kreditov posojilodajalcem, ki niso finančno ustrezni ter da del sodne prakse temu pritrjuje, dodaja, da je treba presojati vsak primer posebej in da ne gre za ustaljeno sodno prakso.
URS člen 23. ZIZ člen 55, 71, 71/1, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 273, 273/1.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - nedopustno sredstvo zavarovanja - regulacijska začasna odredba - začasna ureditev spornega razmerja - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - namen zavarovanja z začasno odredbo - neprimerno sredstvo zavarovanja - prepoved vložitve predloga za izvršbo - pravica do sodnega varstva - tehtanje pravic - pomanjkljive trditve - razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi - odlog izvršbe
Upnica je zahtevala izdajo ureditvene oziroma regulacijske začasne odredbe, s katero se začasno uredi sporno razmerje med strankama. Takšno začasno odredbo je dopustno izdati v zavarovanje nedenarne terjatve le (v nujnih in izjemoma upravičenih primerih z restriktivnim tolmačenjem pravnih standardov), če so kumulativno izpolnjene še nadaljnje predpostavke, tj. da je začasna odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode, če te škode ni mogoče odvrniti drugače, kot le z izdajo takšne začasne odredbe, in če začasna odredba ne bi nedopustno posegla v dolžničin pravni položaj s tem, da bi vzpostavila stanje, ki ga ob morebitni zavrnitvi tožbenega zahtevka ne bi bilo mogoče več odpraviti.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da pravica do vlaganja predlogov za izvršbo predstavlja ustavno pravico do sodnega varstva, ki jo lahko omejita zgolj ustava ali zakon. Ob tehtanju upničine ustavne pravice do zasebne lastnine in dolžničine do sodnega varstva pa pretehta slednja, saj ima pritožnica v primeru morebitnega izvršilnega postopka možnost uveljavljati pravne ugovore, ki jo ščitijo pred morebitno zlorabo teh institutov s strani dolžnice. Stališče pritožnice je pravno in življenjsko nevzdržno, saj bi tako lahko dolžniki z izdajo začasnih odredb upnikom onemogočali, da začenjajo izvršilne postopke v zvezi z njihovimi terjatvami.
Sodišče z začasno odredbo stranke ne more omejiti v njeni pravici, da o njenem zahtevku odloči sodišče, ter da imajo dolžniki (tudi) v izvršilnih postopkih zadostne procesne varovalke, da v primeru slabovernosti upnikov ali pravnih pomanjkljivosti njihovih izvršilnih naslovov le-te uveljavljajo.
postopek prisilne poravnave - poenostavljena prisilna poravnava - prenos pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnike - zahteva upnika - zahteva upniškega odbora - konkurenca zahtev - podelitev pooblastila s strani sodišča
Iz četrtega odstavka 221.i člena ZFPPIPP izhaja, da ureja konkurenco zahtev v primeru, ko sta utemeljeni tako zahteva upniškega odbora kot tudi zahteva upnikov. Samo v takem primeru je namreč smiselno, da zakon določa, kateremu vlagatelju zahteve sodišče podeli pooblastilo za vodenje poslov dolžnika.
OZ člen 13, 13/2, 435, 435/1, 459, 461, 468, 468/1.
prodajna pogodba - gospodarska pogodba - pregled stvari - kdaj gre za stvarne napake - obvestilo o stvarnih napakah - ustno grajanje napak - pravočasna notifikacija - pravice kupca, ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki - dogovorjene lastnosti - dokazni standard nemudoma - ugovor znižanja plačila - trditveno in dokazno breme - samostojni zahtevek
Pravdni stranki sta gospodarska subjekta, zato je bila med njima sklenjena gospodarska pogodba, kar pomeni, da je bila tožena stranka kot kupec dolžna napake grajati nemudoma. Na toženi stranki je trditveno in dokazno breme, da je napake pravočasno in konkretizirano grajala. Če je grajala ustno, mora postaviti natančne konkretne trditve komu, kdaj, na kakšen način itd. in jih v dokaznem postopku dokazati. Ugovor znižanja plačila je povsem samostojen zahtevek, ki ga mora stranka konkretizirati in utemeljiti in ga ne definira zahtevek tožeče stranke po plačilu preostanka del.
Logično življenjske presoje ne zdrži trditev pritožnice, da je šele, ko je bil ves parket položen, videla, da nima želenih lastnosti, sploh glede na izpovedbo priče P., da je vsakodnevno imela možnost videti, kako parket izgleda položen in ni nemudoma opozorila tožeče stranke, da ne ustreza njenim pričakovanjem, torej da nima dogovorjenih lastnosti.
denarna odpravnina - poravnalni odbor za preizkus menjalnega razmerja - stroški postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja
V skladu z določbo 614. člena ZGD-1 stroške postopka sodnega preizkusa (predhodno in dokončno) po splošnem pravilu nosi prevzemna družba. Razlog takšne ureditve je, da v postopku lahko nastanejo precejšnji stroški, zlasti stroški povezani z izvedenci. Že samo začasno kritje teh stroškov bi bilo za upravičence do dodatnega denarnega doplačila lahko prehudo breme, zaradi česar postopka ne bi mogli niti začeti.
Pritožbeno sodišče stoji na stališču, da sodišče le v izjemnih primerih lahko naloži stroške predujma za izvedence (poravnalni odbor) predlagatelju. Tudi iz sodne prakse namreč izhaja, da stroške sodnega preizkusa odpravnine trpi močnejša stranka, v konkretnem primeru večinski delničar.
upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave - stranke predhodnega postopka - hipotekarni (realni) dolžnik - ločitvena pravica - procesna legitimacija za pritožbo
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima pritožnik terjatev zoper glavnega dolžnika, medtem ko je insolventni dolžnik v tem postopku hipotekarni (realni) dolžnik. Pritožnik je pridobil zastavno pravico na nepremičnini, ki je bila naknadno prenesena na dolžnika. Dolžnik ni osebni dolžnik pritožnika, saj z njim ni v nobenem obligacijskopravnem razmerju. Pritožnik ima zgolj pravico do poplačila iz vrednosti premoženja, ki je predmet zastavne pravice, in sicer do višine, ki bo dosežena ob prodaji zastavljenega premoženja. Ker je dolžnik zgolj realni dolžnik, njegova obveznost preneha, četudi kupnina, dosežena pri prodaji nepremičnine zaradi uveljavljanja hipoteke ne zadošča za popolno plačilo zavarovane terjatve zoper glavnega dolžnika. Pritožnik ima terjatev zoper glavnega dolžnika, na nepremičnem premoženju realnega dolžnika pa lahko uveljavlja ločitveno pravico. S tem se pokaže, da pritožnik v predmetnem postopku nima svoje terjatve do dolžnika.
V skladu s prvim odstavkom 126. člena ZFPPIPP ima pravico vložiti pritožbo proti sklepu vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo zoper sklep lahko vložijjo samo nekatere stranke. Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da pritožnik ni verjetno izkazal svoje terjatve do insolventnega dolžnika, zato nima procesne legitimacije za pritožbo proti sklepu o začetku postopka prisilne poravnave (3. točka 55. člena ZFPPIPP).
ZIZ člen 17, 24, 24/4, 167, 170, 170/2, 197, 197/1, 197/1-2, 198. SPZ člen 5, 128, 128/1.
izvršilni postopek - načelo formalne legalitete - hipotekarni dolžnik kot novi dolžnik - sprememba dolžnika - poplačilo v izvršilnem postopku - prednostne terjatve - zadnje leto zapadle davščine
Novi lastnik nepremičnine s tem, ko pridobi s hipoteko obremenjeno nepremičnino, pridobi tudi položaj zastavnega dolžnika in z njim v izvršilnem postopku procesni položaj dolžnika.
Ko med postopkom lastninska pravica na nepremičnini preide na drugega, mora zoper njega sodišče nadaljevati postopek, ker je od tega, kdo je dolžnik (v procesnem smislu) odvisna tudi pravilna uporaba določb 197. in 198. člena ZIZ, ki za določene terjatve določajo zakonsko prednostno poplačilno pravico.
Četudi se po izročitvi v izvršilnem postopku prodane nepremičnine kot zemljiškoknjižni lastnik vknjiži kupec, hipotekarni dolžnik kot aktualni lastnik prodajane nepremičnine, položaj realnega dolžnika, in s tem procesne pravice, ki mu gredo, ohrani vse do končanja postopka s prodajo nepremičnin.
Za odločitev o jamčevalnem zahtevku za znižanje kupnine (ali povrnitve škode zaradi odprave napak po drugem izvajalcu) sta pomembni dejstvi obstoja in vzroka napake ter njenega pravočasnega in pravilnega grajanja.
Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo tako obstoj temelja (izguba zavarovančevih (zavarovalnih) pravic iz naslova obveznega zavarovanja v prometu) kot tudi višino prisojene (vtoževane) terjatve.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje začasnega zavarovanja - časovna omejitev - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sprememba sklepa - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis)
Pritožnik utemeljeno graja kršitev določb kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 370. člena ZKP, ki se nanaša na čas podaljšanja začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi. Začasno zavarovanje za odvzem premoženjske koristi po vloženi obtožnici do izreka sodbe, na podlagi četrtega odstavka 502.b člena ZKP, traja največ tri leta. Glede na dejstvo, da je bila v predmetni kazenski zadevi obtožnica Specializiranega državnega tožilstva vložena dne 11. 4. 2019, je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi podaljšalo do 11. 4. 2022.
Pritožbeno sodišče je ob reševanju pritožbe, v skladu z določilom 387.člena ZKP, po uradni dolžnosti ugotovilo, da so razlogi, zaradi katerih je odločilo v korist obtoženca (udeleženca) v korist tudi drugim, ki se zoper sklep niso pritožili (beneficium cohaesionis).
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na premičnino - zamudna sodba - lastništvo tretjega - prekluzija dejstev in dokazov - nova dejstva in dokazi - specialne določbe - uporaba določb ziz - materialno procesno vodstvo - pojasnilna dolžnost sodišča
Prekluzija, ki jo določata drugi in tretji odstavek 60. člena ZIZ za dolžnika, velja tudi za tretjo osebo. Šesti odstavek 65. člena ZIZ namreč določa, da se v pravdi za ugotovitev, da je izvršba na predmetu izvršbe nedopustna, ki jo sproži tretji, smiselno uporablja tudi 60. člen ZIZ. Tretji odstavek 60. člena ZIZ določa, da nova dejstva in nove dokaze upošteva sodišče samo, če jih dolžnik navaja oziroma predlaga v pripravljalni vlogi, vloženi v roku, ki mu ga je dalo sodišče zaradi odgovora na upnikove navedbe v odgovoru na tožbo. Navedene omejitve veljajo tudi za upnika, ki je tožen v pravdnem postopku na nedopustnost izvršbe. Na navedene omejitve je sodišče prve stopnje obe stranki pravočasno opozorilo. Glede na navedeno vsebino citiranih določb je zmotno stališče pritožbe, da je 286. člen ZPP specialnejši od določb ZIZ.
Višje sodišče se sicer strinja s stališčem, da bi morali biti tudi ti stroški del predračuna stroškov stečajnega postopka, ki ga je sodišče določilo po predlogu upravitelja. Vendar pa samo to še ne pomeni, da zato teh stroškov stečajnemu dolžniku ni treba plačati. So pa bili potrebni.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - ogroženost otroka - izvajanje stikov - začasna odredba o stikih - začasna odredba po uradni dolžnosti - omejitev starševske skrbi - načelo najmilejšega ukrepa
Pri tem je izhajalo iz dejstva, da so začasne odredbe nujni ukrepi, ki jih zakon predvideva zaradi zaščite koristi ml. otrok.
Sodišče druge stopnje je izdano začasno odredbo po uradni dolžnosti spremenilo zgolj v trajanju slednje, saj je zakonsko izdaja takšne začasne odredbe omejena na devet mesecev (drugi odstavek 163. člena DZ).
Glede na trditve tožečih strank razlog za zahtevano razvezo pogodbe o preužitku ni v kršitvi obveznosti v sklopu potrebne in dogovorjene vsakodnevne pomoči in oskrbe prvo tožnice-gledano izključno s stališča pogodbeno opredeljenih pravic in obveznosti strank, temveč le v očitkih, da prvo toženka s svojimi ravnanji ne omogoča prvi tožnici, enako pa velja tudi za drugo tožnico, nemotenega bivanja v stanovanjski hiši na naslovu Š. v obsegu ene sobe in souporabe vseh ostalih delov stanovanjske hiše.
Ker kmetovanje na prevzeti kmetiji ne predstavlja dela pogodbeno prevzetih obveznosti prvo toženke, posledično, kot je to pravilno pojasnilo tudi sodišče prve stopnje, opustitev kmetovanja ali morebitno nepravilno kmetovanje tudi ne more biti pravno upošteven razlog za razdor pogodbe.
Preužitkarska pogodba je pogodba, pri kateri preužitkar izbere osebo, ki bo zanj skrbela in od katere bo pridobil ustrezno pomoč (v obliki dajatev in storitev) do svoje smrti. Kljub temu pa je sodna praksa že zavzela stališče, da če ni izrecnega drugačnega dogovora pogodbenih strank, za doseganje namena tovrstne pogodbe, ki je v nudenju potrebne pomoči v obliki dogovorjenih dajatev in storitev, sobivanje ni potrebno, ker se preužitkarju dogovorjena pomoč lahko zagotovi tudi v primeru, če s preužitkarskim zavezancem ne živita skupaj, po potrebi tudi s pomočjo tretje osebe.
Zaklenjen del kleti (eden od dveh prostorov v kleti) v primerjavi z omogočeno izključno uporabo dogovorjene sobe in souporabo ostalih delov hiše pomeni neizpolnitev le neznatnega dela obveznosti, kar pa v skladu s 110. členom OZ ne omogoča razdora pogodbe.
postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - izvedba dokaza po uradni dolžnosti - povrnitev stroškov postopka - stroški izvedenca klinične psihologije - predhodno plačilo stroškov iz proračuna
Ne drži pritožbeno stališče, da je bilo s sklepom o odmeri nagrade izvedenki že dokončno odločeno o povrnitvi teh stroškov. Šlo je zgolj za odločitev o predhodnem kritju teh stroškov, ne pa za končno odločitev o tem, kdo jih je dolžan nositi.
Neuspešno je pritožbeno sklicevanje, da je sodišče prve stopnje s svojim postopanjem toženki onemogočilo, da bi tekom postopka zaprosila za BPP. Navedb, da je njeno premoženjsko slabo in da izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP, ni v ničemer podkrepila in so ostale na pavšalni (ter hipotetični) ravni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSC00052049
ZNP-1 člen 100, 101. ZPP člen 154, 155. ZIZ člen 15.
stroški postopka - ureditvena začasna odredba v nepravdnem postopku - varstvo koristi otroka - načelo uspeha - prosti preudarek
Sodišče prve stopnje je v tem konkretnem primeru, ko je odločalo o stroških postopka, nastalih v zvezi s predlogom predlagateljice, ki se je nanašal na izvršitev sklepa o izdaji začasne odredbe, zmotno uporabilo 15. člen ZIZ, ki določa, da se v postopku izvršbe in zavarovanja smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če ni v tem ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno, posledično pa je tudi zmotno uporabilo določilo 154. člena ZPP, ko je o povračilu stroškov postopka odločalo po načelu uspeha v postopku in nadaljnji 155. člen ZPP. Čeprav se začasne odredbe za varstvo koristi otrok izdajajo pod pogoji, ki jih določa Družinski zakonik (v nadaljevanju: DZ) in po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje (100. člen ZNP-1), pa določba 101. člena ZNP-1 posebej določa, da odloči sodišče o stroških postopka za varstvo koristi otroka po prostem preudarku, zato je ob pravilni uporabi 15. člena ZIZ zaključiti, da je zaradi specialne določbe 101. člena ZNP-1 glede stroškov postopka tudi v postopku izvršitve začasne odredbe, izdane med nepravdnim postopkom zaradi varstva koristi otroka, izključena smiselna uporaba določb zakona o pravdnem postopku o stroških postopka in s tem posledično tudi določil 154. in 155. člena ZPP.