nastanek taksne obveznosti - predlog za oprostitev plačila sodne takse - sklep o oprostitvi plačila sodne takse - učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila sodne takse - obseg veljavnosti sklepa o oprostitvi plačila sodne takse - oprostitev plačila sodnih taks za celoten postopek - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - zavrženje predloga - pravnomočnost odločitve - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - razveljavitev plačilnega naloga
Institut oprostitve plačila sodnih taks služi uresničitvi pravice do sodnega varstva, vključno s pravico do pravnega sredstva.
Iz sodne prakse izhaja, da sklep o oprostitvi plačila sodne takse velja za vse takse, tako tiste, ki so nastale v postopku pred sodiščem prve stopnje, kot tudi v pritožbenem postopku.
ugovor zoper plačilni nalog - razveljavitev plačilnega naloga - taksna obveznost - odmera sodne takse - rok za plačilo sodne takse - pričetek teka roka za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu - zakonski rok - pravnomočna odločitev
S plačilnim nalogom z dne 22. 3. 2021 sodišče ni zgolj ponovno določilo roka za plačilo iste takse. Gre za drugi plačilni nalog o isti taksni obveznosti, kar pomeni, da bi za isto pritožbo obstajali dve taksni obveznosti, zato je ponovna odmera iste sodne takse napačna.
obnova postopka - sposobnost biti stranka - pravdna sposobnost - novo izvedensko mnenje - obnovitveni razlog procesne nesposobnosti
Pravdna sposobnost je ena temeljnih procesnih predpostavk in sodišče nanjo pazi ves čas postopka po uradni dolžnosti. Z navedenima sodbama je bilo ugotovljeno, in to izrecno, da ni bilo okoliščin, ki bi utemeljevale upravičen dvom v obstoj toženčeve pravdne sposobnosti. Toženec tako ne more doseči obnove iz razloga, da je bilo v pravnomočno končanem postopku procesnopravno dejansko stanje napačno ugotovljeno ali pravno napačno presojeno.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora
Sodišče prve stopnje je pri presoji ponovitvene nevarnosti pravilno ocenilo okoliščino, da obdolženca še nista bila obsojena zaradi storitev kaznivih dejanj.
poslovna goljufija - oprostilna sodba - nedokazanost - preslepitveni namen - dokazna ocena - civilnopravno razmerje
Predmet očitka (in torej vse odločilne okoliščine, ki zapolnjujejo abstraktne zakonske znake) mora biti namreč dokazan z gotovostjo in ne le s sklepanjem o obstoju dolga, pri čemer se dejstvo plačila notorno pričakuje v vsakem poslovnem odnosu, medtem ko neizpolnitev obveznosti, ob odsotnosti relevantnih obremenilnih dokazov, kot v obravnavani zadevi, še ne pomeni, da je neplačilo mogoče samodejno podvreči kazenskopravnim posledicam, temveč ostaja v polju civilnopravnega razmerja. V luči navedenega je zato neutemeljeno tudi pritožbeno sklicevanje na 287. člen Obligacijskega zakonika, saj civilnopravnega razmerja in njegovih učinkov ni mogoče enačiti z obstojem kaznivega dejanja, za katerega se zahteva izpolnitev in torej dokazanost vseh njegovih zakonskih znakov.
Če da stranka odvetniku pooblastilo za pravdo, ne da bi v pooblastilu natančneje določila njegove pravice, ima odvetnik pravico opravljati vsa pravdna dejanja, vključno z umikom tožbe.
pravica delničarja do obveščenosti - obveznost poslovodstva - skupščina delniške družbe - nasprotni predlog - povezane družbe
Namen obveščanja delničarjev na skupščini je v tem, da se delničarju omogoči, da se lahko o zadevah družbe pravilno odloči na skupščini. Pravica do obveščenosti se lahko uresniči pred skupščino ali na sami skupščini. Če delničar ustrezne informacije ne dobi pred skupščino, jo lahko zahteva tudi na skupščini, pri čemer je za obstoj obveznosti podajanja informacije s strani poslovodstva bistveno, da delničar to konkretno informacijo potrebuje za presojo točk dnevnega reda. Predlagatelj je v obeh primerih glasoval proti sklepu pod 2. točko dnevnega reda obeh skupščin in celo napovedal izpodbijanje sklepa, iz česar izhaja, da je za odločanje imel dovolj informacij.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047147
ZPP člen 3, 3/3, 214, 214/1, 316, 339, 339/1, 339/2, 339/2-6, 339/2-8, 339/2-11, 339/2-14, 339/2-15, 451, 453, 458, 458/1. OZ člen 619.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka - protispisnost - podjemna pogodba (pogodba o delu) - nesklepčnost - priznanje dejstev - dokazovanje priznanih dejstev - pripoznava tožbenega zahtevka - nedovoljena razpolaganja strank - nedovoljene pritožbene novote
Pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do ugovorov toženke, s katerimi je ta izpodbijala evidence tožnice o opravljenem delu za mesec marec 2019, ni dovolj konkretiziran, da bi ga lahko pritožbeno sodišče vsebinsko presojalo. Pritožnica ni navedla konkretno, katere so tiste trditve, ki naj bi po njenem ostale prezrte. Tega bremena se ne more znebiti s sklicevanjem na svoje navedbe v postopku pred sodiščem prve stopnje. To še zlasti velja za pritožbene razloge, na katere pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Zaradi abstraktnosti te pritožbene navedbe se pritožbeno sodišče zgolj sklicuje na 22. točko obrazložitve izpodbijane sodbe, v kateri so navedeni jasni in prepričljivi zaključki glede ugovorov toženke v zvezi z evidencami opravljenega dela. Smiselno zatrjevana kršitev pravice do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) zato ni podana.
Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek bistvene kršitve določb postopka iz 6. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. To kršitev sodišče stori takrat, ko svojo odločb opre na nedovoljena razpolaganja strank (tretji odstavek 3. člena ZPP). Namen procesne omejitve iz tretjega odstavka 3. člena ZPP je v tem, da se strankam prepreči, da bi lahko s procesnimi sredstvi izigrale kogentne zapovedi oz. prepovedi materialnega prava. Takšnega nedovoljenega razpolaganja tožnice pa pritožnica z navrženimi navedbami o tem, da naj bi tožnica navajala neresnična dejstva, predložila za ta postopek prilagojene evidence, ki niso odraz dejanskega stanja in niso bile potrjene z ostalimi izvedenimi dokazi, zaradi česar naj bi bile tožničine navedbe in dokazi neresnični, nemoralni in nasprotujoči prisilnim predpisom, ni dokazala. Pač pa s povzetimi navedbami tudi v tem delu dejansko graja dokazno oceno sodišča prve stopnje.
OZ člen 13, 13/2, 435, 435/1, 459, 461, 468, 468/1.
prodajna pogodba - gospodarska pogodba - pregled stvari - kdaj gre za stvarne napake - obvestilo o stvarnih napakah - ustno grajanje napak - pravočasna notifikacija - pravice kupca, ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki - dogovorjene lastnosti - dokazni standard nemudoma - ugovor znižanja plačila - trditveno in dokazno breme - samostojni zahtevek
Pravdni stranki sta gospodarska subjekta, zato je bila med njima sklenjena gospodarska pogodba, kar pomeni, da je bila tožena stranka kot kupec dolžna napake grajati nemudoma. Na toženi stranki je trditveno in dokazno breme, da je napake pravočasno in konkretizirano grajala. Če je grajala ustno, mora postaviti natančne konkretne trditve komu, kdaj, na kakšen način itd. in jih v dokaznem postopku dokazati. Ugovor znižanja plačila je povsem samostojen zahtevek, ki ga mora stranka konkretizirati in utemeljiti in ga ne definira zahtevek tožeče stranke po plačilu preostanka del.
Logično življenjske presoje ne zdrži trditev pritožnice, da je šele, ko je bil ves parket položen, videla, da nima želenih lastnosti, sploh glede na izpovedbo priče P., da je vsakodnevno imela možnost videti, kako parket izgleda položen in ni nemudoma opozorila tožeče stranke, da ne ustreza njenim pričakovanjem, torej da nima dogovorjenih lastnosti.
upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave - stranke predhodnega postopka - hipotekarni (realni) dolžnik - ločitvena pravica - procesna legitimacija za pritožbo
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima pritožnik terjatev zoper glavnega dolžnika, medtem ko je insolventni dolžnik v tem postopku hipotekarni (realni) dolžnik. Pritožnik je pridobil zastavno pravico na nepremičnini, ki je bila naknadno prenesena na dolžnika. Dolžnik ni osebni dolžnik pritožnika, saj z njim ni v nobenem obligacijskopravnem razmerju. Pritožnik ima zgolj pravico do poplačila iz vrednosti premoženja, ki je predmet zastavne pravice, in sicer do višine, ki bo dosežena ob prodaji zastavljenega premoženja. Ker je dolžnik zgolj realni dolžnik, njegova obveznost preneha, četudi kupnina, dosežena pri prodaji nepremičnine zaradi uveljavljanja hipoteke ne zadošča za popolno plačilo zavarovane terjatve zoper glavnega dolžnika. Pritožnik ima terjatev zoper glavnega dolžnika, na nepremičnem premoženju realnega dolžnika pa lahko uveljavlja ločitveno pravico. S tem se pokaže, da pritožnik v predmetnem postopku nima svoje terjatve do dolžnika.
V skladu s prvim odstavkom 126. člena ZFPPIPP ima pravico vložiti pritožbo proti sklepu vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo zoper sklep lahko vložijjo samo nekatere stranke. Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da pritožnik ni verjetno izkazal svoje terjatve do insolventnega dolžnika, zato nima procesne legitimacije za pritožbo proti sklepu o začetku postopka prisilne poravnave (3. točka 55. člena ZFPPIPP).
denarna odpravnina - poravnalni odbor za preizkus menjalnega razmerja - stroški postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja
V skladu z določbo 614. člena ZGD-1 stroške postopka sodnega preizkusa (predhodno in dokončno) po splošnem pravilu nosi prevzemna družba. Razlog takšne ureditve je, da v postopku lahko nastanejo precejšnji stroški, zlasti stroški povezani z izvedenci. Že samo začasno kritje teh stroškov bi bilo za upravičence do dodatnega denarnega doplačila lahko prehudo breme, zaradi česar postopka ne bi mogli niti začeti.
Pritožbeno sodišče stoji na stališču, da sodišče le v izjemnih primerih lahko naloži stroške predujma za izvedence (poravnalni odbor) predlagatelju. Tudi iz sodne prakse namreč izhaja, da stroške sodnega preizkusa odpravnine trpi močnejša stranka, v konkretnem primeru večinski delničar.
ZIZ člen 17, 24, 24/4, 167, 170, 170/2, 197, 197/1, 197/1-2, 198. SPZ člen 5, 128, 128/1.
izvršilni postopek - načelo formalne legalitete - hipotekarni dolžnik kot novi dolžnik - sprememba dolžnika - poplačilo v izvršilnem postopku - prednostne terjatve - zadnje leto zapadle davščine
Novi lastnik nepremičnine s tem, ko pridobi s hipoteko obremenjeno nepremičnino, pridobi tudi položaj zastavnega dolžnika in z njim v izvršilnem postopku procesni položaj dolžnika.
Ko med postopkom lastninska pravica na nepremičnini preide na drugega, mora zoper njega sodišče nadaljevati postopek, ker je od tega, kdo je dolžnik (v procesnem smislu) odvisna tudi pravilna uporaba določb 197. in 198. člena ZIZ, ki za določene terjatve določajo zakonsko prednostno poplačilno pravico.
Četudi se po izročitvi v izvršilnem postopku prodane nepremičnine kot zemljiškoknjižni lastnik vknjiži kupec, hipotekarni dolžnik kot aktualni lastnik prodajane nepremičnine, položaj realnega dolžnika, in s tem procesne pravice, ki mu gredo, ohrani vse do končanja postopka s prodajo nepremičnin.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - potek preizkusnega obdobja - ovira za odpust obveznosti - izbris obsodbe iz kazenske evidence - nedopustne novote
Glede pritožbenih navedb o dolžnikovi zlorabi inštituta odpusta obveznosti jih v tej fazi postopka, ko sodišče po poteku preizkusnega obdobja v skladu z določbo 407. člena ZFPPIPP odloča o odpustu, sodišče ne more (več) presojati, saj bi jih moral upnik navajati v ugovornem postopku v skladu z določbami 403. in 407. člena ZFPPIPP.
URS člen 23. ZIZ člen 55, 71, 71/1, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 273, 273/1.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - nedopustno sredstvo zavarovanja - regulacijska začasna odredba - začasna ureditev spornega razmerja - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - namen zavarovanja z začasno odredbo - neprimerno sredstvo zavarovanja - prepoved vložitve predloga za izvršbo - pravica do sodnega varstva - tehtanje pravic - pomanjkljive trditve - razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi - odlog izvršbe
Upnica je zahtevala izdajo ureditvene oziroma regulacijske začasne odredbe, s katero se začasno uredi sporno razmerje med strankama. Takšno začasno odredbo je dopustno izdati v zavarovanje nedenarne terjatve le (v nujnih in izjemoma upravičenih primerih z restriktivnim tolmačenjem pravnih standardov), če so kumulativno izpolnjene še nadaljnje predpostavke, tj. da je začasna odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode, če te škode ni mogoče odvrniti drugače, kot le z izdajo takšne začasne odredbe, in če začasna odredba ne bi nedopustno posegla v dolžničin pravni položaj s tem, da bi vzpostavila stanje, ki ga ob morebitni zavrnitvi tožbenega zahtevka ne bi bilo mogoče več odpraviti.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da pravica do vlaganja predlogov za izvršbo predstavlja ustavno pravico do sodnega varstva, ki jo lahko omejita zgolj ustava ali zakon. Ob tehtanju upničine ustavne pravice do zasebne lastnine in dolžničine do sodnega varstva pa pretehta slednja, saj ima pritožnica v primeru morebitnega izvršilnega postopka možnost uveljavljati pravne ugovore, ki jo ščitijo pred morebitno zlorabo teh institutov s strani dolžnice. Stališče pritožnice je pravno in življenjsko nevzdržno, saj bi tako lahko dolžniki z izdajo začasnih odredb upnikom onemogočali, da začenjajo izvršilne postopke v zvezi z njihovimi terjatvami.
Sodišče z začasno odredbo stranke ne more omejiti v njeni pravici, da o njenem zahtevku odloči sodišče, ter da imajo dolžniki (tudi) v izvršilnih postopkih zadostne procesne varovalke, da v primeru slabovernosti upnikov ali pravnih pomanjkljivosti njihovih izvršilnih naslovov le-te uveljavljajo.
Ker je sodišče prve stopnje zavrnilo del glavnice v višini 360,00 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, je s tem, ko je tožnici dosodilo glavnico v višini 19.929,45 EUR tožnici priznalo več, kot pa je zahtevala. Glede na to, da je tožnica zahtevala plačilo glavnice v višini 19.929,45 EUR, zavrnjen pa je bil zahtevek za plačilo glavnice v višini 360,00 EUR, znaša glavnica, do katere je tožnica upravičena 19.569,45 EUR. Kljub temu, da gre po oceni pritožbenega sodišča pri tem za očitno pisno pomoto, ki se je pripetila sodišču prve stopnje, pritožbeno sodišče nima pooblastil, da bi sodbo popravilo v skladu z 328. členom ZPP. Ker tega ni storilo sodišče prve stopnje do sprejema odločitve o pritožbi, je pritožbeno sodišče to kršitev moralo upoštevati kot nedopustno prekoračitev tožbenega zahtevka (prvi odstavek 2. člena ZPP).
Po določbi prvega in drugega odstavka 214. člena ZPP ni treba dokazovati dejstev, ki jih je stranka pred sodiščem priznala oziroma jih ni konkretizirano prerekala. Iz navedenega sledi, da dokazovanje praviloma sledi konkretiziranemu prerekanju in ne obratno.
Za presojo glede konkretiziranosti trditev je treba med drugim upoštevati, da je dolžnost stranke po konkretizaciji trditev soodvisna od konkretiziranosti trditev nasprotne stranke. Dolžnost konkretizacije ugovora je tako soodvisna od tega, kako konkretne so tožbene trditve, dolžnost tožnice po konkretizaciji trditev v tožbi oz. natančneje v njeni dopolnitvi in morebitnih nadaljnjih vlogah pa je soodvisna od navedb v ugovoru in morebitnih nadaljnjih vlogah toženke.
V zvezi z očitki o opustitvi izvedbe dokazov z zaslišanji zakonitih zastopnikov in prič pritožbeno sodišče pojasnjuje, da dokazni predlog služi zgolj v potrditev trditvenih navedb in ne sme biti podan z namenom njihovega nadomeščanja. Manjkajoče trditvene podlage namreč ni mogoče nadomestiti z vsebino dokazov.
Zgolj trditve, da količine niso bile takšne, kot so navedene na dobavnicah in računih, in da je toženka natančno beležila dobavljeno blago, brez navedbe, kakšne so količine potem bile, ne zadostijo zahtevi po obrazloženem prerekanju iz drugega odstavka 214. člena ZPP, saj so preveč pavšalne, da bi jih bilo sploh mogoče preizkusiti.
URS člen 33. ZFPPIPP člen 399, 399/4-3. ZPP člen 339, 339/2-15.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - nesorazmerno prevzemanje obveznosti - pravica do zasebne lastnine - tehtanje pravic v koliziji - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Upniki imajo ustavno pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave Republike Slovenije), katere del je tudi pravica do poplačila terjatev. Pravica do odpusta obveznosti v to ustavno pravico močno posega. Zakonodajalec se je sicer odločil, da je tak zakonski poseg v ustavno pravico upnikov dopusten, vendar pa so določeni strogi pogoji za dolžnike - obstajati ne sme nobena ovira za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP, prav tako mora dolžnik tudi med postopkom osebnega stečaja izpolnjevati vse svoje obveznosti.
Pritožbeno sodišče glede na trditve dolžnice o odgovornosti bank za dajanje kreditov posojilodajalcem, ki niso finančno ustrezni ter da del sodne prakse temu pritrjuje, dodaja, da je treba presojati vsak primer posebej in da ne gre za ustaljeno sodno prakso.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - nalog za plačilo sodne takse - vročitev plačilnega naloga pooblaščencu - razmerje med pooblaščencem in stranko - elektronska pošta
Po podelitvi pooblastila je odgovornost stranke, da zagotovi nemoteno in potrebno komuniciranje med njo in pooblaščencem. Zato načeloma velja, da gredo zamude, ki so nastale zaradi težav v komuniciranju med odvetnikom in stranko, po podelitvi pooblastila – bodisi da so nastale po krivdi odvetnika bodisi po krivdi stranke – v breme stranke in vrnitev v prejšnje stanje ni mogoča.
Iz pritožbenih navedb izhaja, da delavka nasprotnega udeleženca enkrat do dvakrat mesečno pregleduje mapo „Nezaželeno“ v elektronski pošti, kar naj bi kazalo na njeno skrbnost. Po oceni pritožbenega sodišča pa se omenjena delavka očitno zaveda pomembnosti tega, da se navedena mapa še vedno pregleduje, ker v to mapo lahko zaide tudi pošta, ki ni nezaželena. Če bi v to mapo vpogledala večkrat oziroma najmanj enkrat tedensko, bi s tovrstnim skrbnim ravnanjem lahko prestregla tudi nalog za plačilo sodne takse, ki bi bil tako lahko plačan znotraj roka.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - omejitev pravice - stroški postopka
Pravica družbenika do informacij in vpogleda je individualna družbeniška pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Omenjena pravica je članska pravica družbenikov, ki se uvršča med (so)upravljalske pravice. Njen namen je predvsem v tem, da je podporna pravica, torej pravica, namenjena uveljavljanju (siceršnjega) članskega položaja v družbi. Z njo se zagotavlja družbeniku pravica do kontrole družbe, ki mu omogoča, da uresničuje svoje individualne interese, če in kolikor se ti nanašajo na članstvo v družbi. Sodna praksa dopušča celo možnost, da to stori ob pomoči strokovne osebe z ustreznim znanjem.