ZPP člen 108, 336, 373, 373/2, 374, 374/1, 377, 383. URS člen 22, 23, 25. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
zavrženje revizije - nepopolna revizija - predlog in sklep o dopustitvi revizije kot priloga revizije - postopek za dopustitev revizije - enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - izredno pravno sredstvo - revizijski postopek - načelo kontradiktornosti postopka - pravica do pravnega sredstva - pravica do sodnega varstva - odgovor na revizijo - nepopolna vloga - poziv za dopolnitev vloge - presoja ustavnosti zakona
Revizija je nepopolna, če ji nista priložena predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije.
Ustavna pravica do pravnega sredstva več od dvostopenjskega sojenja (t.j. več od pritožbe proti odločbi sodišča prve stopnje) ne zagotavlja.
Poziv na popravo revizije in/ali v zvezi s tem podaljševanje zakonsko določenega roka za vložitev revizije bi bil v nasprotju z določili ZPP in nedopusten.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - določitev plačila s strani sodišča - specifikacija opravljenih storitev - pomanjkljiva trditvena podlaga - običajno plačilo - plačilo za dejansko opravljeno delo - trditveno breme - spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene - nedopustno izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbenem postopku
V primeru dejanskega zaključka, da plačilo za opravljeno delo ni bilo določeno s podjemno pogodbo, določi plačilo za opravljeni posel sodišče po merilih določenih v drugem odstavku 642. člena OZ, torej glede na čas, ki je običajno potreben, da se tak posel (posel, katerega izvršitev je bila predmet konkretne podjemne pogodbe) opravi in glede na plačilo (višino plačila), ki je (v poslovnem prometu) običajno za tako vrsto posla. Da pa bi lahko sodišče postopalo po navedenem zakonskem določilu, bi morala tožeča stranka v svojih dejanskih tožbenih trditvah natančno opredeliti, katero storitev je opravila, koliko časa je zanjo porabila, kolikšna je običajna cena takšne storitve in kateri stroški so ji pri tem nastali oziroma kateri material je bil pri tem uporabljen.
obnova postopka - sposobnost biti stranka - pravdna sposobnost - novo izvedensko mnenje - obnovitveni razlog procesne nesposobnosti
Pravdna sposobnost je ena temeljnih procesnih predpostavk in sodišče nanjo pazi ves čas postopka po uradni dolžnosti. Z navedenima sodbama je bilo ugotovljeno, in to izrecno, da ni bilo okoliščin, ki bi utemeljevale upravičen dvom v obstoj toženčeve pravdne sposobnosti. Toženec tako ne more doseči obnove iz razloga, da je bilo v pravnomočno končanem postopku procesnopravno dejansko stanje napačno ugotovljeno ali pravno napačno presojeno.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora
Sodišče prve stopnje je pri presoji ponovitvene nevarnosti pravilno ocenilo okoliščino, da obdolženca še nista bila obsojena zaradi storitev kaznivih dejanj.
poslovna goljufija - oprostilna sodba - nedokazanost - preslepitveni namen - dokazna ocena - civilnopravno razmerje
Predmet očitka (in torej vse odločilne okoliščine, ki zapolnjujejo abstraktne zakonske znake) mora biti namreč dokazan z gotovostjo in ne le s sklepanjem o obstoju dolga, pri čemer se dejstvo plačila notorno pričakuje v vsakem poslovnem odnosu, medtem ko neizpolnitev obveznosti, ob odsotnosti relevantnih obremenilnih dokazov, kot v obravnavani zadevi, še ne pomeni, da je neplačilo mogoče samodejno podvreči kazenskopravnim posledicam, temveč ostaja v polju civilnopravnega razmerja. V luči navedenega je zato neutemeljeno tudi pritožbeno sklicevanje na 287. člen Obligacijskega zakonika, saj civilnopravnega razmerja in njegovih učinkov ni mogoče enačiti z obstojem kaznivega dejanja, za katerega se zahteva izpolnitev in torej dokazanost vseh njegovih zakonskih znakov.
postopek prisilne poravnave - poenostavljena prisilna poravnava - prenos pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnike - zahteva upnika - zahteva upniškega odbora - konkurenca zahtev - podelitev pooblastila s strani sodišča
Iz četrtega odstavka 221.i člena ZFPPIPP izhaja, da ureja konkurenco zahtev v primeru, ko sta utemeljeni tako zahteva upniškega odbora kot tudi zahteva upnikov. Samo v takem primeru je namreč smiselno, da zakon določa, kateremu vlagatelju zahteve sodišče podeli pooblastilo za vodenje poslov dolžnika.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - potek preizkusnega obdobja - ovira za odpust obveznosti - izbris obsodbe iz kazenske evidence - nedopustne novote
Glede pritožbenih navedb o dolžnikovi zlorabi inštituta odpusta obveznosti jih v tej fazi postopka, ko sodišče po poteku preizkusnega obdobja v skladu z določbo 407. člena ZFPPIPP odloča o odpustu, sodišče ne more (več) presojati, saj bi jih moral upnik navajati v ugovornem postopku v skladu z določbami 403. in 407. člena ZFPPIPP.
ZIZ člen 17, 24, 24/4, 167, 170, 170/2, 197, 197/1, 197/1-2, 198. SPZ člen 5, 128, 128/1.
izvršilni postopek - načelo formalne legalitete - hipotekarni dolžnik kot novi dolžnik - sprememba dolžnika - poplačilo v izvršilnem postopku - prednostne terjatve - zadnje leto zapadle davščine
Novi lastnik nepremičnine s tem, ko pridobi s hipoteko obremenjeno nepremičnino, pridobi tudi položaj zastavnega dolžnika in z njim v izvršilnem postopku procesni položaj dolžnika.
Ko med postopkom lastninska pravica na nepremičnini preide na drugega, mora zoper njega sodišče nadaljevati postopek, ker je od tega, kdo je dolžnik (v procesnem smislu) odvisna tudi pravilna uporaba določb 197. in 198. člena ZIZ, ki za določene terjatve določajo zakonsko prednostno poplačilno pravico.
Četudi se po izročitvi v izvršilnem postopku prodane nepremičnine kot zemljiškoknjižni lastnik vknjiži kupec, hipotekarni dolžnik kot aktualni lastnik prodajane nepremičnine, položaj realnega dolžnika, in s tem procesne pravice, ki mu gredo, ohrani vse do končanja postopka s prodajo nepremičnin.
Če da stranka odvetniku pooblastilo za pravdo, ne da bi v pooblastilu natančneje določila njegove pravice, ima odvetnik pravico opravljati vsa pravdna dejanja, vključno z umikom tožbe.
zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev - kršitev načela kontradiktornosti postopka - preklic naroka - upravičen razlog - preklic pooblastila - standard obrazloženosti prvostopenjske sodbe - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Sodišče lahko zavrne izvedbo dokaza, če je ta: 1. nepotreben, ker je dejstvo že dokazano, 2. nerelevanten, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazoval, ni pravno odločilno, 3. popolnoma neprimeren za ugotovitev določenega dejstva ali 4. prepozen, pavšalen ali nesubstanciran. Iz obrazložitve zavrnitve omenjenega dokaza ne izhaja nobeden izmed omenjenih utemeljenih razlogov za zavrnitev tega dokaznega predloga.
Vsi zapleti, ki jih izpostavlja pritožnica (preklic pooblastila odvetniški družbi, upokojitev odvetnika, izguba zaupanja v preostale odvetnike odvetniške družbe, kdaj je toženka to izvedela – gre za novoto, da je do tega prišlo tik pred narokom, ko se je želela toženka srečati z njenim odvetnikom), preprosto ne pomenijo upravičenega razloga za preložitev naroka, saj se nanašajo le na notranje mandatno razmerje med samo stranko in njenim pooblaščencem ter hkrati lahko izražajo le neskrbno ravnanje same toženke.
Fingiranost pravnega posla zahteva ugotavljanje zavedanja pogodbenih strank o zavestnem razhajanju med voljo in izjavo (v konkretni zadevi predvsem med tožnico in toženkinim prokuristom v povezavi s samo toženko), torej ugotavljanje pravno relevantnih dejstev, o katerih v izpodbijani sodbi ni razlogov.
ZNP-1 člen 126, 126/2.. ZOdv člen 17, 17/5.. Odvetniška tarifa (2015) člen 39, 39/2.
skrbnik za poseben primer - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti - znižanje nagrade - plačilo iz predujma - razglasitev pogrešane osebe za mrtvo
Pritožnik je bil na podlagi drugega odstavka 126. člena ZNP-1 res po uradni dolžnosti postavljen za skrbnika za poseben primer pogrešani osebi, vendar pa plačilo za njegovo delo ne bo izvedeno iz proračuna, temveč iz predujma, ki ga je predhodno založil predlagatelj. Odločitev sodišča prve stopnje, da gre skrbniku za poseben primer na podlagi petega odstavka 17. člena ZOdv zgolj polovica nagrade, ni pravilna.
Odvetniške storitve po tarifni št. 39 se posebej obračunajo le tedaj, če gre za samostojne storitve, torej če niso zajete v drugih tarifnih postavkah. Pregled spisovnega gradiva je v konkretni zadevi sodil v sklop širših priprav za pristop na narok, zato so te storitve že zajete v nagradi za zastopanje na naroku.
prekinitev postopka - razlogi za prekinitev postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izločitev sodnika
Po določbi 206. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP je sodišče dolžno prekiniti postopek, če se je začel postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki. Po Družinskem zakoniku se je ta inštitut spremenil. Zato je določbo 206. člena ZPP treba razumeti tako, kot ga je razumelo sodišče prve stopnje. Sodišče je sklepalo iz odnosa nasprotnega udeleženca do upravnika in odnosa do obveznosti, ki izvirajo iz lastništva njegovega stanovanja, da obstaja dvom v razsodnost nasprotnega udeleženca in je treba poskrbeti za varstvo njegovih pravic in koristi. Zato je postopek prekinilo. Tem razlogom ni kaj dodati.
OZ člen 13, 13/2, 435, 435/1, 459, 461, 468, 468/1.
prodajna pogodba - gospodarska pogodba - pregled stvari - kdaj gre za stvarne napake - obvestilo o stvarnih napakah - ustno grajanje napak - pravočasna notifikacija - pravice kupca, ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki - dogovorjene lastnosti - dokazni standard nemudoma - ugovor znižanja plačila - trditveno in dokazno breme - samostojni zahtevek
Pravdni stranki sta gospodarska subjekta, zato je bila med njima sklenjena gospodarska pogodba, kar pomeni, da je bila tožena stranka kot kupec dolžna napake grajati nemudoma. Na toženi stranki je trditveno in dokazno breme, da je napake pravočasno in konkretizirano grajala. Če je grajala ustno, mora postaviti natančne konkretne trditve komu, kdaj, na kakšen način itd. in jih v dokaznem postopku dokazati. Ugovor znižanja plačila je povsem samostojen zahtevek, ki ga mora stranka konkretizirati in utemeljiti in ga ne definira zahtevek tožeče stranke po plačilu preostanka del.
Logično življenjske presoje ne zdrži trditev pritožnice, da je šele, ko je bil ves parket položen, videla, da nima želenih lastnosti, sploh glede na izpovedbo priče P., da je vsakodnevno imela možnost videti, kako parket izgleda položen in ni nemudoma opozorila tožeče stranke, da ne ustreza njenim pričakovanjem, torej da nima dogovorjenih lastnosti.
denarna odpravnina - poravnalni odbor za preizkus menjalnega razmerja - stroški postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja
V skladu z določbo 614. člena ZGD-1 stroške postopka sodnega preizkusa (predhodno in dokončno) po splošnem pravilu nosi prevzemna družba. Razlog takšne ureditve je, da v postopku lahko nastanejo precejšnji stroški, zlasti stroški povezani z izvedenci. Že samo začasno kritje teh stroškov bi bilo za upravičence do dodatnega denarnega doplačila lahko prehudo breme, zaradi česar postopka ne bi mogli niti začeti.
Pritožbeno sodišče stoji na stališču, da sodišče le v izjemnih primerih lahko naloži stroške predujma za izvedence (poravnalni odbor) predlagatelju. Tudi iz sodne prakse namreč izhaja, da stroške sodnega preizkusa odpravnine trpi močnejša stranka, v konkretnem primeru večinski delničar.
upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave - stranke predhodnega postopka - hipotekarni (realni) dolžnik - ločitvena pravica - procesna legitimacija za pritožbo
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima pritožnik terjatev zoper glavnega dolžnika, medtem ko je insolventni dolžnik v tem postopku hipotekarni (realni) dolžnik. Pritožnik je pridobil zastavno pravico na nepremičnini, ki je bila naknadno prenesena na dolžnika. Dolžnik ni osebni dolžnik pritožnika, saj z njim ni v nobenem obligacijskopravnem razmerju. Pritožnik ima zgolj pravico do poplačila iz vrednosti premoženja, ki je predmet zastavne pravice, in sicer do višine, ki bo dosežena ob prodaji zastavljenega premoženja. Ker je dolžnik zgolj realni dolžnik, njegova obveznost preneha, četudi kupnina, dosežena pri prodaji nepremičnine zaradi uveljavljanja hipoteke ne zadošča za popolno plačilo zavarovane terjatve zoper glavnega dolžnika. Pritožnik ima terjatev zoper glavnega dolžnika, na nepremičnem premoženju realnega dolžnika pa lahko uveljavlja ločitveno pravico. S tem se pokaže, da pritožnik v predmetnem postopku nima svoje terjatve do dolžnika.
V skladu s prvim odstavkom 126. člena ZFPPIPP ima pravico vložiti pritožbo proti sklepu vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo zoper sklep lahko vložijjo samo nekatere stranke. Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da pritožnik ni verjetno izkazal svoje terjatve do insolventnega dolžnika, zato nima procesne legitimacije za pritožbo proti sklepu o začetku postopka prisilne poravnave (3. točka 55. člena ZFPPIPP).
zapuščinski postopek - nadaljevanje prekinjenega postopka - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - spor o obsegu zapuščine - sporna dejstva med dediči - spor o pravnih vprašanjih
Obravnavana zadeva in zapuščinska zadeva po pokojnem možu zapustnice sta medsebojno povezani. Dediči po obeh zapustnikih so isti, sporna so ista ali vsaj podobna dejanska in pravna vprašanja, zato je smotrno, da se ju hkrati rešuje. S tem se bo pospešilo obravnavanje obeh zadev in zmanjšali se bodo stroški.
URS člen 33. ZFPPIPP člen 399, 399/4-3. ZPP člen 339, 339/2-15.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - nesorazmerno prevzemanje obveznosti - pravica do zasebne lastnine - tehtanje pravic v koliziji - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Upniki imajo ustavno pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave Republike Slovenije), katere del je tudi pravica do poplačila terjatev. Pravica do odpusta obveznosti v to ustavno pravico močno posega. Zakonodajalec se je sicer odločil, da je tak zakonski poseg v ustavno pravico upnikov dopusten, vendar pa so določeni strogi pogoji za dolžnike - obstajati ne sme nobena ovira za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP, prav tako mora dolžnik tudi med postopkom osebnega stečaja izpolnjevati vse svoje obveznosti.
Pritožbeno sodišče glede na trditve dolžnice o odgovornosti bank za dajanje kreditov posojilodajalcem, ki niso finančno ustrezni ter da del sodne prakse temu pritrjuje, dodaja, da je treba presojati vsak primer posebej in da ne gre za ustaljeno sodno prakso.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - nalog za plačilo sodne takse - vročitev plačilnega naloga pooblaščencu - razmerje med pooblaščencem in stranko - elektronska pošta
Po podelitvi pooblastila je odgovornost stranke, da zagotovi nemoteno in potrebno komuniciranje med njo in pooblaščencem. Zato načeloma velja, da gredo zamude, ki so nastale zaradi težav v komuniciranju med odvetnikom in stranko, po podelitvi pooblastila – bodisi da so nastale po krivdi odvetnika bodisi po krivdi stranke – v breme stranke in vrnitev v prejšnje stanje ni mogoča.
Iz pritožbenih navedb izhaja, da delavka nasprotnega udeleženca enkrat do dvakrat mesečno pregleduje mapo „Nezaželeno“ v elektronski pošti, kar naj bi kazalo na njeno skrbnost. Po oceni pritožbenega sodišča pa se omenjena delavka očitno zaveda pomembnosti tega, da se navedena mapa še vedno pregleduje, ker v to mapo lahko zaide tudi pošta, ki ni nezaželena. Če bi v to mapo vpogledala večkrat oziroma najmanj enkrat tedensko, bi s tovrstnim skrbnim ravnanjem lahko prestregla tudi nalog za plačilo sodne takse, ki bi bil tako lahko plačan znotraj roka.
ZPP člen 319. OZ člen 311, 312, 313, 314, 315, 316, 317, 318.
procesni pobotni ugovor
Toženec je svojo nasprotno terjatev uveljavljal z ugovorom pobota v pravdi. Gre za t.i. procesni pobotni ugovor, ki ga izvrši sodišče s sodbo po tem, ko je ugotovilo obstoj terjatve tožnika in obstoj nasprotne terjatve toženca. Zmotna so zato razlogovanja tožnika, da bi tožena stranka v pobot s terjatvijo tožnika lahko uveljavljala le terjatev, ki je že pravnomočno ugotovljena ali pripoznana.