ZP-1 člen 92, 92/2, 155, 155/1, 155/1-8, 163, 163/5.
ugoditev pritožbi - pravica do uporabe jezika v postopku - nerazumljivi razlogi - hitri postopek o prekršku - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku
V kolikor kršitelj ne razume, za kaj gre v postopku, ne more zavzeti stališč do dejanskih in pravnih vidikov na naslovljenega očitka.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00047670
OZ člen 131, 131/2.. ZVZD-1 člen 12.. ZDR-1 člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - odgovornost za nesrečo pri delu
Tožnik je z gibanjem po (nevarnih) območjih z rumenimi in črnimi oznakami, čeprav je premikajočo se obračalno mizo videl in slišal, sam povzročil nevarno situacijo, ki je vodila v nastanek škodnega dogodka, zato ni podana odškodninska odgovornost prve tožene stranke.
V obravnavanem primeru je sodišče štelo, da se izjava tožnika o odpovedi uveljavljanja odškodninskega zahtevka lahko nanaša izključno na škodo iz naslova trajne invalidnosti, ki mu jo je na podlagi zavarovalne police za nezgodno zavarovanje dolžna izplačati zavarovalnica, česar tožnik ni zatrjeval. Iz trditev tožnika in njegove izpovedi v postopku na prvi stopnji izhaja, da je tožnik ugovarjal pristnosti navedene listine, da se ne spomni, da bi jo podpisal, oziroma celo, da je podpisal bianco listino. Ker je sodišče prve stopnje odločilo izven trditvene podlage, je kršilo določbo 7. člena ZPP in s tem storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
V izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 5. 2016 je toženka tožnici očitala kršitev obveznosti na delovnem mestu referent za javna naročila, ki ima vse znake kaznivega dejanja nedovoljenega sprejemanja daril po 241. členu KZ, in sicer ji je očitala, da je v aprilu 2011 in maju 2011 sprejela darilo v zameno, da je ponudniku za oddajo javnega naročila dajala navodila za nezakonito spremembo ponudbe, ki jo je nato vložila med dokumentacijo ponudnikov, s tem pa zanemarila interese svojega delodajalca, da na zakonit in gospodaren način odda javno naročilo najugodnejšemu in ustrezno usposobljenemu ponudniku za najnižjo ceno. S pravnomočno sodbo kazenskega sodišča je bila tožnica spoznana za krivo navedenega kaznivega dejanja, pri čemer gre za isti historični dogodek, na katerem temeljita obsodilna sodba in odpoved, kot je pravilno uporabo določbe 14. člena ZPP utemeljilo sodišče prve stopnje.
Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 2, 7, 7/2.
izplačilo nagrade - vojska - zmotna uporaba materialnega prava
Posebne denarne nagrade po novi uredbi tožniku ni mogoče priznati za leta pred začetkom veljavnosti nove uredbe, kot jih je dosodilo sodišče prve stopnje, ker takrat nova uredba še ni veljala.
Podlago za plačevanje akontacij vodnega povračila predstavlja Uredba o vodnih povračilih (14. člen), kot to navaja pritožnica. Vendar pa akontativni način plačevanja vodnega povračila za posamezno koledarsko leto velja le do izdaje odmerne odločbe. Z izdajo odmerne odločbe se zavezančeva obveznost konkretizira. Od tedaj dalje predstavlja pravno podlago za plačilo vodnega povračila navedena odločba.
Ker so od prejema odločb Upravnega sodišča do izdaje novih odmernih odločb pretekla kar tri leta, se pritožnica na določbo tretjega odstavka 14. člena Uredbe o vodnih povračilih ne more sklicevati, saj o njeni poštenosti v smislu 193. člena OZ od prejema odločb Upravnega sodišča dalje ni mogoče govoriti.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da Uredba o vodnih povračilih v četrtem odstavku 14. člena določa, da mora zavezanec za nepravočasno plačano vodno povračilo plačati zakonite zamudne obresti, ne določa pa, da bi država morala zavezancu plačati kakršnekoli obresti od preveč odmerjenih in plačanih vodnih povračil. Navedenega ne določa niti ZV-1. Zato so primerna pravna podlaga za plačilo obresti od preveč plačanega vodnega povračila določbe OZ o neupravičeni pridobitvi.
gradbena in podjemna pogodba - podjemna pogodba (pogodba o delu) - gradbena pogodba - odgovornost za napake (jamčevanje za napake) - stvarne napake - uporaba pravil pogodbe o delu - jamčevalni zahtevek - pobotni ugovor - znižanje plačila - izpodbijanje izvedenskega mnenja
Zakon razmejuje med splošno podjemno in gradbeno pogodbo tako, da v XII. poglavju OZ ureja nekatera posebna pravila, s katerimi se vsebina pravnega razmerja strank gradbene pogodbe le glede nekaterih položajev, ki jih urejajo ta pravna pravila, ureja drugače kot s splošnimi pravili o podjemni pogodbi. Ratio teh posebnih pravil je iskati v prilagoditvi vsebine medsebojnih pravic in obveznosti pogodbenih strank posebnim značilnostim, po katerih se gradbena pogodba razlikuje od splošne podjemne pogodbe, saj postane pri gradbeni pogodbi končni rezultat izvajalčevega izpolnitvenega ravnanja sestavina trajne dobrine. Ta lastnost pa je vzrok za določitev daljših jamčevalnih rokov za napake v solidnosti gradnje (prim. 662. člen OZ). Pri tem je večino posebnih pravil, ki so obsežena pri poglavju o gradbeni pogodbi in so pomembna za reševanje prav obravnavanega primera, mogoče uporabiti tudi za splošno podjemno pogodbo. Pri uporabi teh pravil namreč ni pomembno, ali ima pogodba pravno naravo gradbene pogodbe ali le splošne podjemne pogodbe, saj je to vprašanje pomembno zgolj v zvezi z uporabo posebnih pravil o odgovornosti za solidnost gradnje in s tem povezanih daljših jamčevalnih rokov, kar pa ni predmet spora v obravnavanem primeru.
Iz 640. člena OZ ne izhaja, da se plačilo za opravljeno delo zniža v razmerju med vrednostjo stvari brez napake in vrednostjo stvari z napako ob sklenitvi pogodbe, temveč da se plačilo zniža v razmerju med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako. Gre za izvedbo načela enake vrednosti dajatev, ki izhajati iz pogodbeno dogovorjene vrednosti za opravljeno delo.
stečajni postopek - ocena vrednosti premoženja - poročilo o oceni tržne in likvidacijske vrednosti - predložitev cenitve sodnega cenilca - pavšalne trditve
Pritožnik z laičnimi navedbami ne more ovreči poročila o oceni tržne vrednosti, ki ga je izdelala sodna cenilka.
sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - izpodbijanje dednega dogovora s tožbo - učinki sodne poravnave - tožba na razveljavitev sodne poravnave
Dednega dogovora v zapuščinskem postopku z rednim pravnim sredstvom ni moč izpodbijati, ker gre za dogovor o delitvi dediščine, ki je v dispoziciji strank in ga je moč razveljaviti le s tožbo, zato pritožba dedinje, ki posledično izpodbija sklep o dedovanju, ni utemeljena.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-1, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 283, 283/1.
načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - vsebina izvršilnega naslova - novo vozilo - dodatna oprema vozila - ugovor izpolnitve obveznosti - nadomestna izpolnitev - soglasje upnika
Vozilo KIA PRO CEED 2,0 CRDI EX SPORT PACK ++, kakršnega je od dolžnika kupila upnica leta 2009, ni več dobavljivo. Zato ji je dolžnik v skladu z izvršilnim naslovom dolžan izročiti novo vozilo z enakimi karakteristikami, kot izhajajo iz računa dolžnika št. 47639 z dne 31. 8. 2009.
Med karakteristike vozila ne sodijo le njegove tehnične lastnosti, temveč celokup karakteristik, ki zajemajo tako znamko, model in motor ter tehnične lastnosti vozila, poleg tega pa tudi serijsko opremo določenega paketa in vse opcije, ki jih naročnik izbere. Zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča, da za pravilno izpolnitev obveznosti po izvršilnem naslovu zadostuje, da je ponujeno vozilo tehnično ustrezno, sodišče prve stopnje pravno pomembnih dejstev, ki se nanašajo na potrebno opremo in druge lastnosti vozila, ki niso tehnične narave, ni ugotavljalo in se do trditev in dokazov s tem v zvezi ni opredelilo.
izjava o odpovedi dediščini - dedna transmisija - sklep o dedovanju - ugoditev pritožbi
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, kdo so dediči med zapuščinskim postopkom umrlega dediča in jim ni omogočilo sodelovanja v postopku, čeprav umrli dedič pred smrtjo ni podal dedne izjave o odpovedi dedovanju.
sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde - razlogi, s katerimi se sme sodba izpodbijati - dovoljeni pritožbeni razlogi - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku - vrednost odtujenega vozila - nedovoljen pritožbeni razlog
Z navedbami, da je v obtožnici navedena vrednost odtujenega vozila bistveno pretirana (za najmanj 30 % glede na podan premoženjskopravni zahtevek Zavarovalnice in da je tudi naložena povrnitev protipravno pridobljene premoženjske koristi obtožencu previsoka), pritožnik po vsebini uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja glede navedenih dejstev, kar pa ni dovoljen pritožbeni razlog, upoštevaje, da je bila obtožencu izrečena sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00047933
ZD člen 4a. ZPP člen 7, 124, 124/2, 125a, 125a/4, 212, 224, 224/1, 257, 286b, 337, 337/1.
dediščinska tožba - obstoj zunajzakonske skupnosti - elementi zunajzakonske skupnosti - osebna asistenca - medsebojna čustvena navezanost - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - zapisnik o naroku - javna listina - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka - dokazna ocena - nedopustne pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je vezano na trditveno podlago pravdnih strank (7. in 212. člen ZPP) in ne more ter tudi ne sme črpati trditvene podlage iz dokaznega postopka. Dokazov ni mogoče enačiti s trditvami pravdnih strank, zato tudi izpovedba tožnika o posameznih subjektivnih elementih in vsebini zunajzakonske skupnosti ne more nadomestiti njegovih pomanjkljivih trditev v zvezi s tem.
Sožitje tožnika in pokojne A. A. je bilo odraz spleta različnih okoliščin, med drugim njegove stanovanjske stiske in njenega finančnega bremena ter potrebe po pomoči v času bolezni, ki je res presegalo formalno razmerje najemnika in najemodajalke in tekom dolgoletnega bivanja preraslo v simbiozo (sobivanje, sožitje), kljub temu pa elementi zunajzakonske skupnosti v obravnavanem primeru niso bili podani, in sicer zaradi pomanjkanja subjektivnih elementov, ki so značilni za notranje čustveno razmerje med zakoncema.
URS člen 33. ZIZ člen 272, 272/2. ZD člen 77. ZPP člen 8.
odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - stopnja verjetnosti pri ugotavljanju obstoja terjatve - kopija oporoke - nenadomestljiva škoda - celovita dokazna ocena
Glede na navedbe, dokaze in izpovedbe v postopku, je pritrditi oceni sodišča prve stopnje, da je več razlogov, ki govorijo v prid zaključku, da pokojna T.S. v času sklenitve Pogodbe o dosmrtnem preživljanju zaradi demence ni bila sposobna razumeti pomena in posledic sklenjene pogodbe, kot pa razlogov, ki kažejo na nasprotno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00047261
URS člen 22, 26.
škodni dogodek - premoženjska škoda - odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje sodišča - pomota sodišča - kršitev enakega varstva pravic - izčrpanje vseh pravnih sredstev - ustavno sodišče - prekinjena vzročna zveza
Preozko je stališče tožnice v pritožbi, da mora stranka za odškodninsko odgovornost toženke, ki je izrazito subsidiarna, uporabiti zgolj vsa redna in izredna pravna sredstva, ki so ji v posamezni zadevi na voljo. Pravna teorija poudarja, da je treba v tej zvezi obravnavati vsa pravno možna sredstva, s katerimi bi bilo mogoče sanirati sodniško napako.
S tem, ko je tožnica opustila vložitev nadaljnjega možnega pravnega sredstva, je bila vzročna zveza med očitano kršitvijo pri postopanju sodišča in zatrjevano škodno posledico prekinjena oziroma ne obstaja.
način izvršitve denarne kazni - sprememba denarne kazni v kazen zapora
Pritožbeno sodišče pri uradnem preizkusu prvostopne sodbe ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti (prvi odstavek 383. člena ZKP), pritožbena navedba obsojenca, da bo denarno kazen plačal do konca meseca maja 2021 se je izkazala kot netočna, sodba sodišča prve stopnje pa je pravilna in ni razlogov za njeno spremembo v smeri, ki jo predlaga pritožnik. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se s sodbo izrečena denarna kazen ne da niti prisilno izterjati in je posledično temu pravilno odločilo, da jo izvrši tako, da se za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni določi en dan zapora (prvi odstavek 87. člena KZ-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO
VSL00047229
OZ člen 193, 198, 336, 344, 346, 347, 352. ZASP člen 81. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka 1. ZPP člen 7, 212. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZPOmK-1 člen 9. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 102. URS člen 2, 22.
avtorske pravice - kabelska retransmisija glasbenih del - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - avdiovizualno delo - glasbena dela - Združenje SAZAS - tarifa SAZAS - zastaralni rok - rok za zastaranje - ugovor zastaranja - neupravičena obogatitev - občasne terjatve - višina nadomestila - dobrovernost - metodologija - glavna in stranska terjatev - zakonske zamudne obresti - sodna praksa Sodišča EU - pravo EU
Kolektivne organizacije imajo svoj način določanja in urejanja tarife. Argumentov, da bi bila določena tarifa občutno previsoka ali prenizka, toženka ni podala.
Zastaralni rok zamudnih obresti se določa drugače le v primeru, če je glavna terjatev že zastarala, saj takrat tudi zamudne obresti štejejo za zastarane.