Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov in neprerekanih trditev pravilno zaključilo, da sta tožnica in njen sedaj pokojni mož toženki v dveh delih (1. 2. 2014 znesek 7.000,00 EUR in 1. 10. 2014 še 8.000,00 EUR) izročila 15.000,00 EUR kot varščino za odkup terjatve, ki ju je bremenila v izvršilnem postopku. Pravilno pa je tudi zaključilo, da sta ta denar izročila toženki osebno in ne kot zastopnici podjetja T. d.o.o.
spor o pristojnosti - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - subjektivni kriterij za gospodarski spor - odvetnik kot stranka v gospodarskem sporu - pristojnost okrajnega sodišča
Tožeča stranka je A. A., ki je tožbo vložila v svojstvu odvetnice. Kot taka je zasebnica in ne gospodarski subjekt iz prvega odstavka 481. člena ZPP, za katere veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih.
V obravnavanem primeru je sodišče štelo, da se izjava tožnika o odpovedi uveljavljanja odškodninskega zahtevka lahko nanaša izključno na škodo iz naslova trajne invalidnosti, ki mu jo je na podlagi zavarovalne police za nezgodno zavarovanje dolžna izplačati zavarovalnica, česar tožnik ni zatrjeval. Iz trditev tožnika in njegove izpovedi v postopku na prvi stopnji izhaja, da je tožnik ugovarjal pristnosti navedene listine, da se ne spomni, da bi jo podpisal, oziroma celo, da je podpisal bianco listino. Ker je sodišče prve stopnje odločilo izven trditvene podlage, je kršilo določbo 7. člena ZPP in s tem storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
ZPP člen 3, 3/3.. OZ člen 179, 299, 378, 378/1, 1051, 1051/1, 1053, 1053/1.. ZDR-1 člen 6, 6/6, 7, 7/4, 46, 137.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 132 o plačanem letnem dopustu člen 7.
zamuda - regres za letni dopust - nepremoženjska škoda - okrnitev osebnostne pravice - zamudne obresti
Splošni predpostavki za nastanek dolžnikove zamude sta zapadlost ali dospelost terjatve in neizpolnitev. Stranki sta v točki 3.4. sporazuma podaljšali rok izpolnitve oziroma zapadlost terjatve iz naslova regresov za letni dopust za leta 2014 do 2017 do konca leta 2018. Ker tožena stranka ni bila v zamudi z izpolnitvijo obveznosti pred 1. 1. 2019, do tega dne tožnik ni upravičen do plačila zakonskih zamudnih obresti.
Po 179. členu OZ v krog pravno priznanih oblik nepremoženjske škode, za katere je mogoče oškodovancu prisoditi denarno odškodnino, med drugim spadajo duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice. Pravilna je presoja sodišča, da tožnik v tem sporu ni dokazal posega v osebnostne pravice. V pritožbi izpostavlja, da zaradi večletnega neplačevanja regresa ni mogel na dopust in da je tožena stranka posegla v pravico tožnika do zdravja in plačanega letnega dopusta. Dejstvo, da tožena stranka tožniku ni izplačala regresa za letni dopust več let zaporedoma, samo po sebi še ne pomeni okrnitve pravice do zdravja in duševne integritete ter plačanega letnega dopusta.
ZIZ člen 273, 273/1, 273/1-2. ZZK-1 člen 6, 8, 8/1, 70, 70/8, 125a, 125a/3, 244, 244/3.
ničnostna (izbrisna) tožba - zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba - sredstva zavarovanja - neprimerno sredstvo zavarovanja - vrstni red pridobitve lastninske pravice - zemljiškoknjižni postopek - zloraba postopka - prepoved razpolaganja z nepremičninami
V postopku izdaje začasne odredbe upnik pravnega varstva ne more uspešno temeljiti na trditvi, da je (na podlagi materialnega prava) pooblaščen od sodišča, ki odloča v drugem (v obravnavanem primeru zemljiškoknjižnem) postopku, zahtevati, da opusti opravo določenega pravnega dejanja (v obravnavanem primeru torej izdajo sklepa o vpisu v zemljiško knjigo in izvedbo samega vpisa). Takšna začasna odredba je nedopustna, ker sodišče v postopku izdaje začasne odredbe (niti v kateremkoli drugem postopku), ne more nalagati drugemu (pristojnemu) sodišču, kako naj v posameznem primeru odloči oziroma ne odloči (oziroma, kako naj postopa). Tudi, če bi bila takšna začasna odredba izdana, pa naj ne bi imela nobenega pravnega učinka.
Podlago za plačevanje akontacij vodnega povračila predstavlja Uredba o vodnih povračilih (14. člen), kot to navaja pritožnica. Vendar pa akontativni način plačevanja vodnega povračila za posamezno koledarsko leto velja le do izdaje odmerne odločbe. Z izdajo odmerne odločbe se zavezančeva obveznost konkretizira. Od tedaj dalje predstavlja pravno podlago za plačilo vodnega povračila navedena odločba.
Ker so od prejema odločb Upravnega sodišča do izdaje novih odmernih odločb pretekla kar tri leta, se pritožnica na določbo tretjega odstavka 14. člena Uredbe o vodnih povračilih ne more sklicevati, saj o njeni poštenosti v smislu 193. člena OZ od prejema odločb Upravnega sodišča dalje ni mogoče govoriti.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da Uredba o vodnih povračilih v četrtem odstavku 14. člena določa, da mora zavezanec za nepravočasno plačano vodno povračilo plačati zakonite zamudne obresti, ne določa pa, da bi država morala zavezancu plačati kakršnekoli obresti od preveč odmerjenih in plačanih vodnih povračil. Navedenega ne določa niti ZV-1. Zato so primerna pravna podlaga za plačilo obresti od preveč plačanega vodnega povračila določbe OZ o neupravičeni pridobitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00052963
ZPP člen 7, 212, 214, 214/2. SPZ člen 115. SZ-1 člen 30.
višina tožbenega zahtevka - spor majhne vrednosti - presoja sklepčnosti tožbe - način obračunavanja stroškov
Ko etažni lastniki nimajo ključa za delitev stroškov urejenega v pogodbi o medsebojnih razmerjih, je treba kot merilo uporabiti izračun po 30. členu SZ-1 (in Pravilniku o upravljanju večstanovanjskih stavb), ki določa, da se stroški obratovanja in vzdrževanja obračunajo bodisi na podlagi števila enot v stavbi, površine posameznega dela, bodisi na podlagi števila uporabnikov. Po oceni pritožbenega sodišča je povsem pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka, ki je sicer navedla pravno podlago za merila za delitev stroškov, ni konkretno opredelila, na kakšen način je izračunala na toženca odpadli delež posameznih zaračunanih stroškov in storitev.
odvzem roditeljske pravice - izvrševanje roditeljske pravice - korist mladoletnega otroka - celostni vtis - starševska skrb - zanemarjanje roditeljskih dolžnosti
Četudi se je nasprotni udeleženec zanimal za šolanje in delno skrbel za vsakodnevne potrebe obeh mladoletnih otrok, to ne zadošča za sklep, da je izvrševal roditeljsko pravico v njuno korist, ker otroka v svoji primarni družini nista imela občutka varnosti in stabilnosti, kar je najpomembnejše za zdrav psihosocialni razvoj in zagotavljanje otrokove koristi. Nasprotni udeleženec ni imel primernega, ustreznega celostnega odnosa v družini, družina je delovala disfukcionalno, čeprav je občasno bila v njej tudi prisotna harmonija. Ob upoštevanju še, da sta mladoletna otroka že 4,5 let nameščena v rejništvu in odsotnosti nasprotnega udeleženca zaradi prestajanja dolgoletne kazni zapora, nasprotni udeleženec otrokoma ne bi mogel omogočiti potrebnih pogojev za njun razvoj. Odsotnost nasprotnega udeleženca zaradi prestajanja kazni zapora je razlog, da nasprotni udeleženec v življenju otrok (od 1. 4. 2016 dalje) ne posega ogrožajoče.
ZDR-1 člen 142, 156.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZSSloV člen 3, 3-9, 53, 53/2.. URS člen 14, 22.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - misija - vojska
Tožnik pravila reda in obnašanja na misiji napačno povezuje s pojmom delovnega časa ter sodišču neutemeljeno očita zmotno pojmovanje delovnega časa. Posledično ni pomembno pritožbeno sklicevanje na primere Sodišča EU, ki se ne nanašajo na režim, kot ga zahteva služenje v vojaških enotah na misiji, ampak na pripravljenost in dosegljivost delavcev v času dežurstva ipd. Tožnik torej napačno predlaga, da bi bilo potrebno celoten čas, ko je delavec na misiji, šteti kot delovni čas. Ne more pa uspeti niti s pavšalnim navedbam zoper vsebino mesečnih evidenc delovne obremenjenosti, glede katerih je sodišče prve stopnje stopnje oblikovalo obrazložene dokazne zaključke, ki le še potrjujejo pravilnost izpodbijane odločitve.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti
Iz zapisnika o zagovoru izhaja, da delavec na dejstva v vabilu ni podal zagovora, ampak je podal le predlog, da mu delodajalec poda odpoved iz poslovnega razloga, čemur tožnik niti ne nasprotuje. Tudi pritožbene navedbe tožnika, da sta s prokuristko v vmesnem času od izostanka do odpovedi iskala način prenehanja delovnega razmerja, ki bi bil sprejemljiv za obe strani, nimajo vpliva na presojo odpovednega razloga, pač pa kvečjemu potrjujejo pravilno presojo sodišča prve stopnje o tem, da je izpolnjen tudi nadaljnji pogoj za zakonitost izredne odpovedi po 109. členu ZDR-1, kar je sodišče vezalo na izgubo zaupanja (čemur pritožba niti ne nasprotuje) ter na okoliščino, da tožnik niti ni imel več interesa delati pri tožencu.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00047075
ZGD-1 člen 263, 505, 505-5, 515, 515/6, 521, 521/1-4. ZPP člen 155, 155/1, 337, 337/1, 360, 360/1. OZ člen 73, 73/3, 190, 190/1. ZDR-1 člen 17, 17/4, 20, 20/3. ZBPP člen 46, 46/2, 46/3. ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/2, 6/4, 11, 11/2, 11/3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 18-1, 19, 19-1, 20, 20-1.
upravljanje družbe - odločanje družbenikov - prenehanje družbe - delodajalec - zastopnik delodajalca - poslovodja - pogodba o zaposlitvi - pisna oblika pogodbe o zaposlitvi - sklenitev pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas - skrbnost in odgovornost poslovodje - neupravičena pridobitev - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - neupravičena obogatitev - odškodninska odgovornost direktorja - odškodninski zahtevek proti poslovodjem in družbenikom - skupščina družbe - brezplačna pravna pomoč - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti
Kakšno plačo je toženec prejemal, preden je postal direktor, je za odločitev v tej zadevi pravno pomembno. Če se namreč trditve, da pred nastopom direktorskega položaja ni prejemal minimalne plače, izkažejo za resnične, za pravilno uporabo 190. člena OZ zahtevku za vračilo izplačanih plač vse do zneska minimalne plače ni mogoče dati pravnega varstva. Če je imel toženec pred vtoževanim obdobjem plačo višjo od minimalne, so bila namreč brez podlage le izplačila, višja od dogovorjene plače. Ne glede na to torej, da tožencu ni uspelo izkazati kasnejših pogodb o zaposlitvi od tiste iz leta 1995, pa ustni dogovor glede posameznih sestavin pogodbe o zaposlitvi, torej tudi glede plače, ni ničen.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00046588
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3. SPZ člen 67, 67/3, 67/4. ZMV-1 člen 25. ZNP-1 člen 151.
postopek za ureditev razmerij med solastniki - začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - pogoji za začasno odredbo - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - premično skupno premoženje - upravljanje s stvarjo - posel rednega upravljanja - nujen posel rednega upravljanja - pogoji za udeležbo v prometu - registracija motornega vozila - podaljšanje prometnega dovoljenja - popravilo vozila
Ker je za posle rednega upravljanja potrebno soglasje solastnikov, katerih deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti, SPZ v četrtem odstavku 67. člena predvideva možnost, da se manjkajoče soglasje nadomesti z odločitvijo sodišča. Vendar zakon take možnosti ne predvideva za vse posle rednega upravljanja, ampak za tiste posle, ki so nujni za redno vzdrževanje stvari.
Registracija oziroma podaljšanje vozniškega dovoljenja ni posel, ki je za redno vzdrževanje stvari nujen.
spor majhne vrednosti - razdelilnik stroškov - upravnik - veljavnost pogodbe o upravljanju - enostanovanjska stavba - skupni strošek - ključ delitve stroškov - stroški uporabe skupne stvari - stroški odvoza smeti - čiščenje skupnih delov - upravljanje skupne stvari - odstop od pogodbe - nedokazana dejstva
Delitev stroška za odvoz smeti, če nastaja kot skupen strošek, je stvar dogovora med lastniki. V primeru nemožnosti sklenitve takega dogovora ima vsak od etažnih lastnikov ali upravnik možnost zahtevati nadomestno odločitev sodišča v nepravdnem postopku.
sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde - razlogi, s katerimi se sme sodba izpodbijati - dovoljeni pritožbeni razlogi - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku - vrednost odtujenega vozila - nedovoljen pritožbeni razlog
Z navedbami, da je v obtožnici navedena vrednost odtujenega vozila bistveno pretirana (za najmanj 30 % glede na podan premoženjskopravni zahtevek Zavarovalnice in da je tudi naložena povrnitev protipravno pridobljene premoženjske koristi obtožencu previsoka), pritožnik po vsebini uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja glede navedenih dejstev, kar pa ni dovoljen pritožbeni razlog, upoštevaje, da je bila obtožencu izrečena sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde.
tožba na ugotovitev obstoja terjatve - štetje rokov - zmotna uporaba materialnega prava
Rok, ki je določen v mesecih (enomesečni rok), se skladno s tretjim odstavkom 111. člena ZPP konča s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je rok začel teči. In ne po preteku tridesetih dni, kot je zmotno zaključilo sodišče prve stopnje.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 396, 396/1, 396/1-6.
obnova postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka - procesna predpostavka - po uradni dolžnosti - izvedensko mnenje, pridobljeno izven postopka - nova dejstva ali dokazi
Pravočasnost predloga za obnovo postopka je procesna predpostavka, na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, pri čemer mora stranka, ki predlog vloži, o le-tem podati ustrezno trditveno in dokazno podlago.
Res je, da si lahko stranke same, izven sodnega postopka, pridobijo mnenja izvedencev, vendar pa je ta mnenja v postopku moč uporabiti kot dokaz zgolj takrat, ko se nasprotna stranka s tako pridobljenim izvedenskim mnenjem strinja, da ga sodišča uporabi v postopku, sicer pa se tako pridobljeno mnenje šteje zgolj kot del strankinih trditev, ki nima neposredne dokazne vrednosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO
VSL00047229
OZ člen 193, 198, 336, 344, 346, 347, 352. ZASP člen 81. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka 1. ZPP člen 7, 212. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZPOmK-1 člen 9. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 102. URS člen 2, 22.
avtorske pravice - kabelska retransmisija glasbenih del - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - avdiovizualno delo - glasbena dela - Združenje SAZAS - tarifa SAZAS - zastaralni rok - rok za zastaranje - ugovor zastaranja - neupravičena obogatitev - občasne terjatve - višina nadomestila - dobrovernost - metodologija - glavna in stranska terjatev - zakonske zamudne obresti - sodna praksa Sodišča EU - pravo EU
Kolektivne organizacije imajo svoj način določanja in urejanja tarife. Argumentov, da bi bila določena tarifa občutno previsoka ali prenizka, toženka ni podala.
Zastaralni rok zamudnih obresti se določa drugače le v primeru, če je glavna terjatev že zastarala, saj takrat tudi zamudne obresti štejejo za zastarane.
V preostalem pritožnik v pritožbeni obrazložitvi prezre, da so pri obvestilih iz drugega odstavka 148. člena ZKP, predmet izločitve le obvestila iz drugega odstavka 83. člena ZKP. Ostala obvestila se iz spisa ne izločajo, temveč se uporabljajo pri preizkušanju že pridobljenih dokazov ali pri pridobivanju novih dokazov, medtem ko sodba na sama obvestila zaradi splošne zapovedi iz tretjega odstavka 148. člena ZKP tako ali tako ne sme biti oprta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00047933
ZD člen 4a. ZPP člen 7, 124, 124/2, 125a, 125a/4, 212, 224, 224/1, 257, 286b, 337, 337/1.
dediščinska tožba - obstoj zunajzakonske skupnosti - elementi zunajzakonske skupnosti - osebna asistenca - medsebojna čustvena navezanost - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - zapisnik o naroku - javna listina - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka - dokazna ocena - nedopustne pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je vezano na trditveno podlago pravdnih strank (7. in 212. člen ZPP) in ne more ter tudi ne sme črpati trditvene podlage iz dokaznega postopka. Dokazov ni mogoče enačiti s trditvami pravdnih strank, zato tudi izpovedba tožnika o posameznih subjektivnih elementih in vsebini zunajzakonske skupnosti ne more nadomestiti njegovih pomanjkljivih trditev v zvezi s tem.
Sožitje tožnika in pokojne A. A. je bilo odraz spleta različnih okoliščin, med drugim njegove stanovanjske stiske in njenega finančnega bremena ter potrebe po pomoči v času bolezni, ki je res presegalo formalno razmerje najemnika in najemodajalke in tekom dolgoletnega bivanja preraslo v simbiozo (sobivanje, sožitje), kljub temu pa elementi zunajzakonske skupnosti v obravnavanem primeru niso bili podani, in sicer zaradi pomanjkanja subjektivnih elementov, ki so značilni za notranje čustveno razmerje med zakoncema.