GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00046704
OZ člen 111, 648. ZGO-1 člen 84.
gradbena pogodba - odgovornost izvajalca - dogovor o izvedbi dodatnih del - gradnja pomožnega objekta - terminski plan - gradbena dokumentacija - gradbeno dovoljenje - pomanjkljiva projektna dokumentacija - prekinitev dela - načelo pacta sunt servanda - odstop po volji naročnika - razlogi za razvezo pogodbe - odgovornost za razvezo pogodbe - pravne posledice razvezane pogodbe - naknadno odpadla pravna podlaga - kondikcijski zahtevek po razdrtju pogodbe
Naročniku je v 648. členu OZ dano posebno zakonsko upravičenje, da od pogodbe kadarkoli odstopi, ne da bi bil dolžan razloge za odstop sploh pojasnjevati izvajalcu. Zaradi vzpostavitve pravičnega ravnotežja je po drugi strani dano upravičenje izvajalcu, da v takšnem primeru terja popolno plačilo vseh (tudi neopravljenih) del, od katerih mora odbiti le stroške, ki jih je zaradi odstopa prihranil. Temeljni pogoj za uporabo določila 648. člena OZ je, da razlog za odstop naročnika od pogodbe v celoti izvira iz njegove sfere in ne iz sfere izvajalca.
Uporaba 648. člena OZ je možna le v primerih, ko si naročnik (iz svojih lastnih razlogov) premisli in ko na strani izvajalca ni bilo nobenih (niti naknadno ugotovljenih) kršitev njegovih pogodbenih obveznosti. Tudi neupravičen odstop naročnika od pogodbe zaradi napak izvajalca (če npr. izvajalcu ne dovoli njihove odprave in pogodbo razdre) izvajalcu ne daje upravičenja po 648. členu OZ, pač pa ima poleg kondikcijskega zahtevka na vrnitev tega, kar je bilo izpolnjeno, na voljo le zahtevek na povrnitev morebitne škode.
Utemeljena je le navedba, da je bila potrebna vloga z dne 13. 2. 2019, v kateri je tožeča stranka podala stališče do vprašanj izvedencu, ki jih je predlagala tožena stranka in ti očitno niso bili ustrezni, kajti sodišče v sklepu o določitvi izvedenca z dne 8. 3. 2019 ni postavilo ravno vprašanj tožene stranke, na katere je opozarjala tožeča stranka.
ugovor dolžnika - odgovor na ugovor - obrazloženost odgovora - domneva resničnosti ugovornih navedb
Tretji odstavek 58. člena ZIZ določa, da mora upnik v odgovoru na ugovor upnik navesti dejstva in predložiti dokaze, na katere je opiral predlog za izvršbo, sicer se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične. Ta določba je specialna glede na drugi odstavek 214. člena ZPP, na katerega se v pritožbi sklicuje upnik.
razrešitev - direktor - sodno varstvo - zamuda roka
Rok za uveljavljanje sodnega varstva določa drugi odstavek 39. člena ZZ. Gre za petnajstdnevni rok, ki teče od prejema sklepa o razrešitvi (in ne morebiti od trenutka, ko se razrešeni direktor seznani z dejstvom, da bo ali je bil razrešen, oziroma ko bi se s takšnim dejstvom lahko seznanil). Tožnica sklepa o razrešitvi sploh ni prejela. Dne 21. 5. 2020 je po elektronski pošti v priponki prejela zapisnik s seje sveta, ki, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje in poudarja tožnica v pritožbi, ne le, da ne vsebuje obrazložitve in pravnega pouka odločitve o razrešitvi, sploh ni podpisan. Toženka je bila dolžna sklep o razrešitvi (v pisni obliki z obrazložitvijo in pravnim poukom ter podpisan s strani pristojne osebe) izdati ter ga vročiti. Od vročitve dalje bi tekel rok za sodno varstvo. Ker tega ni storila, ni mogoče šteti, da bi bila tožba v zvezi z razrešitvijo prepozna.
krivdna odškodninska odgovornost - mokra in spolzka tla - padec na mokrih in spolzkih tleh - dolžna skrbnost - opustitev dolžne skrbnosti - soodgovornost oškodovanca
Pritožnica se svoje odgovornosti ne more razbremeniti s pritožbenim navajanjem, da se od obiskovalcev pričakuje večja previdnost in da lahko njen zavarovanec pričakuje zgolj določen krog obiskovalcev oziroma ne širši krog ljudi kot imetniki drugih lokalov. Bistveno je, da zavarovanec vnosov in nanosov snega ter mokrote v prostor v konkretnem primeru sploh ni čistil, kot mu je to nalagalo dolžno ravnanje, zato je njegova krivdna odškodninska odgovornost podana, saj bi škodo lahko preprečil.
OZ člen 639, 639/3. ZPP člen 153, 153/1, 153/2, 153/3, 155, 242.
pogodba o delu - skrite napake - stroški odprave napak - trditveno in dokazno breme - stroški izvedenca - plačilo predujma - priprave na glavno obravnavo - poziv za plačilo - komunikacija med sodiščem in stranko postopka - opustitev izvedbe dokaza z izvedencem - stroški odgovora na pritožbo - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Materialnopravno pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je v zvezi s tem, na kakšen način je treba odpraviti napako in kakšni stroški so za to potrebni, trditveno in dokazno breme na tožeči stranki.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje z dopisom z dne 6. 3. 2020 kršilo določbe ZPP, ker bi moralo namesto dopisa izdati sklep s pozivom k plačilu predujma. Tak sklep je sodišče prve stopnje že izdalo. Po prejemu odgovorov, ki jih je pritožbeno sodišče povzelo v prejšnji točki, sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage za razveljavitev sklepa z dne 20. 1. 2020 in za izdajo drugačnega sklepa. Tožnica pa tudi sama ugotavlja v pritožbi, da je sodišče prve stopnje v nadaljevanju le razpisalo narok za glavno obravnavo dne 15. 9. 2020, kar pomeni, da ni mogla pričakovati, da bo glede na njen odziv izdalo še nov sklep s pozivom k doplačilu predujma v drugačni višini od višine predujma, h kateri je bila pozvana s sklepom z dne 20. 1. 2020 (torej za doplačilo še v višini 2.000,00 EUR). Pritožnica ni prepričala pritožbenega sodišča, da bi se glede na vsebino njenega dopisa moralo sodišče prve stopnje zadovoljiti s plačanim predujmom tožnice in tretje toženke v višini 1.000,00 EUR, nato pa glede višine dejanskih stroškov po opravljenem izvedeniškem mnenju in po priglasitvi in priznanju končnih stroškov izvedenca pravdnima strankama naložiti, da manjkajoče stroške plačata, tako kot ima možnost to storiti v skladu z določbo 242. člena ZPP. Njeno stališče, da ji z odgovorom sodišču na njegov poziv, ni mogoče ničesar očitati, je pravilno. Vendar tudi sama nima podlage za kakršenkoli očitek sodišču prve stopnje, da ni postopalo pravilno, ko je poskušalo z dodatno komunikacijo stranke pravdnega postopka spodbuditi k založitvi predujma za izvedbo dokaza s sodnim izvedencem, kljub temu, da v roku za doplačilo predujma tega ni nobena izvedla.
Navedb prve toženke v odgovoru na pritožbo, s katerimi je nasprotovala zaključkom sodišča prve stopnje, da ni dokazala svojih trditev, da za stvarno napako sama ni odgovorna in da je zmotno stališče o solidarni odgovornosti toženk za plačilo, pritožbeno sodišče v konkretnem primeru ni obravnavalo, ker se tudi ni bilo dolžno opredeliti do dejanskih vprašanj, ki se nanašajo na ugotovljeno stvarno napako in vzroke za nastale razpoke. Zato je ocenilo, da stroški odgovora na pritožbo glede na njeno vsebino niso bili potrebni za rešitev pritožbe (155. člen ZPP) ter jih zato ni naložilo v plačilo pritožnici.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00047670
OZ člen 131, 131/2.. ZVZD-1 člen 12.. ZDR-1 člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - odgovornost za nesrečo pri delu
Tožnik je z gibanjem po (nevarnih) območjih z rumenimi in črnimi oznakami, čeprav je premikajočo se obračalno mizo videl in slišal, sam povzročil nevarno situacijo, ki je vodila v nastanek škodnega dogodka, zato ni podana odškodninska odgovornost prve tožene stranke.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - misija - vojska
Tožniku ni bil kršen tedenski počitek z udeležbo na dnevnih sestankih, pri skupinskem športu, z dosegljivostjo po telefonu, z nošenjem uniforme, prepovedjo zapuščanja baze, in udeležbe na postrojih ter pri dvigih zastave. Zgolj dejstvo bivanja v vojaški bazi na mednarodni misiji pa ne pomeni povišane pripravljenosti v smislu 9. točke 3. člena ZSSloV, za kar se neutemeljeno zavzema tožnik.
URS člen 33. ZIZ člen 272, 272/2. ZD člen 77. ZPP člen 8.
odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - stopnja verjetnosti pri ugotavljanju obstoja terjatve - kopija oporoke - nenadomestljiva škoda - celovita dokazna ocena
Glede na navedbe, dokaze in izpovedbe v postopku, je pritrditi oceni sodišča prve stopnje, da je več razlogov, ki govorijo v prid zaključku, da pokojna T.S. v času sklenitve Pogodbe o dosmrtnem preživljanju zaradi demence ni bila sposobna razumeti pomena in posledic sklenjene pogodbe, kot pa razlogov, ki kažejo na nasprotno.
kršitev načela kontradiktornosti postopka - zapuščinski postopek - oporoka - pravica do nujnega deleža kot dedna pravica
Načelo kontradiktornosti tudi v zapuščinskem postopku terja, da sodišče strankam omogoči, da se izrečejo o vseh pomembnih okoliščinah, kar vsekakor velja tudi za v spis vloženo oporoko, ki posega v dedno pravico.
gradbena pogodba - gradbeni dnevnik - režijske ure - cena del - pobotni ugovor
Režijske ure so ure, ki jih izvajalec potrebuje za izvedbo posameznih del in neposredno niso izmerljive. Vendar pa ob dejstvu, da so bila dela izvedena in kot je ugotovil izvedenec, režijske ure navedene v obračunu ne odstopajo od količin in cen primerljivih z enako vrsto del ter je obračun primerljiv s tržnimi cenami, kar pomeni, da ni razhajanj od običajno potrebnega časa ter običajne višine plačila za tovrstna dela, pritožbena izvajanja o neutemeljenem priznanju režijskih ur, niso utemeljena.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00048267
SPZ člen 72, 72/1. SZ-1 člen 23, 23/3. ZVEtL člen 3.
etažna lastnina - skupna lastnina - splošni skupni del - solastnina na skupnih delih - idealni delež solastnika - posamezni del stavbe - deleži na nerazdeljeni stvari - stavba z več vhodi - terasa
Tretji, četrti in peti prijavljeni udeleženec so navedli, da gre za dele stavbe (terasa, sušilnica oz. pralnica), ki so bili že ob gradnji namenjeni stanovalcem cele (enovite) stavbe s tremi vhodi (sedaj posameznih stavb), in služijo vsem stanovalcem, predlagateljica pa temu ni nasprotovala, zato je to šteto za resnično.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00049194
OZ člen 255, 255/1, 255/2, 259, 259/2, 259/3. ZPP člen 285, 339, 339/1. ZIZ člen 15, 272, 272/2, 272/2-1.
zavarovanje terjatve - zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba - začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - sklep o začasni odredbi - prepoved razpolaganja z nepremičninami - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - kako se izpodbija - sporazum o zavarovanju denarne terjatve v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa - predznamba - zaznamba vrstnega reda - maksimalna hipoteka - izpodbojna tožba
Sklep sodišča prve stopnje je predvsem doprinesel k razjasnitvi sicer zahtevne zadeve v fazi enostranskega postopka, nikakor pa ni povzročil spremembe dejanskega kompleksa in zahtevanega pravnega varstva.
Upnik ne rabi pomoči zakonske domneve, ko je dolžnik hkrati poslovodja dolžnice iz pravnega posla, tretje in pridobitelj.
sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - izpodbijanje dednega dogovora s tožbo - učinki sodne poravnave - tožba na razveljavitev sodne poravnave
Dednega dogovora v zapuščinskem postopku z rednim pravnim sredstvom ni moč izpodbijati, ker gre za dogovor o delitvi dediščine, ki je v dispoziciji strank in ga je moč razveljaviti le s tožbo, zato pritožba dedinje, ki posledično izpodbija sklep o dedovanju, ni utemeljena.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 396, 396/1, 396/1-6.
obnova postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka - procesna predpostavka - po uradni dolžnosti - izvedensko mnenje, pridobljeno izven postopka - nova dejstva ali dokazi
Pravočasnost predloga za obnovo postopka je procesna predpostavka, na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, pri čemer mora stranka, ki predlog vloži, o le-tem podati ustrezno trditveno in dokazno podlago.
Res je, da si lahko stranke same, izven sodnega postopka, pridobijo mnenja izvedencev, vendar pa je ta mnenja v postopku moč uporabiti kot dokaz zgolj takrat, ko se nasprotna stranka s tako pridobljenim izvedenskim mnenjem strinja, da ga sodišča uporabi v postopku, sicer pa se tako pridobljeno mnenje šteje zgolj kot del strankinih trditev, ki nima neposredne dokazne vrednosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00048186
ZD člen 133, 163, 205, 208. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 337.
pritožbena izjava o odpovedi dedovanju
V konkretnem primeru pritožnica takšne izjave do konca zapuščinskega postopka na prvi stopnji ni podala, je pa izjavo o odpovedi dedovanju v skladu s 133. členom ZD podala v pritožbenem postopku.
Glede upoštevanja pritožbenih novot v zapuščinskih postopkih in glede uporabe pravil o prekluziji iz 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD in tudi 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), je treba upoštevati naravo in namen tega postopka.
Izjava o odpovedi dediščine je dedna izjava (208. člen ZD) in predstavlja po svoji naravi uveljavljanje pravice, zato jo je treba upoštevati tudi v pritožbenem postopku.
stečajni postopek - ocena vrednosti premoženja - poročilo o oceni tržne in likvidacijske vrednosti - predložitev cenitve sodnega cenilca - pavšalne trditve
Pritožnik z laičnimi navedbami ne more ovreči poročila o oceni tržne vrednosti, ki ga je izdelala sodna cenilka.
način izvršitve denarne kazni - sprememba denarne kazni v kazen zapora
Pritožbeno sodišče pri uradnem preizkusu prvostopne sodbe ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti (prvi odstavek 383. člena ZKP), pritožbena navedba obsojenca, da bo denarno kazen plačal do konca meseca maja 2021 se je izkazala kot netočna, sodba sodišča prve stopnje pa je pravilna in ni razlogov za njeno spremembo v smeri, ki jo predlaga pritožnik. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se s sodbo izrečena denarna kazen ne da niti prisilno izterjati in je posledično temu pravilno odločilo, da jo izvrši tako, da se za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni določi en dan zapora (prvi odstavek 87. člena KZ-1).
sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde - razlogi, s katerimi se sme sodba izpodbijati - dovoljeni pritožbeni razlogi - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku - vrednost odtujenega vozila - nedovoljen pritožbeni razlog
Z navedbami, da je v obtožnici navedena vrednost odtujenega vozila bistveno pretirana (za najmanj 30 % glede na podan premoženjskopravni zahtevek Zavarovalnice in da je tudi naložena povrnitev protipravno pridobljene premoženjske koristi obtožencu previsoka), pritožnik po vsebini uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja glede navedenih dejstev, kar pa ni dovoljen pritožbeni razlog, upoštevaje, da je bila obtožencu izrečena sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde.