CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00049182
ZIZ člen 270. ZGD-1 člen 8. ZPP člen 212.
predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - trditveno breme - vsebina predloga za izdajo začasne odredbe - sklicevanje na priloge kot del trditvene podlage - spregled pravne osebnosti - predhodno vprašanje - obstoj terjatve do družbe
Upnica je v predlogu za izdajo začasne odredbe izrecno navedla, da se kot na del svoje trditvene podlage za utemeljevanje terjatve do družbe sklicuje na navedbe iz priložene tožbe in prve pripravljalne vloge v postopku, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Kranju, kar je sestavni del predloga za izdajo začasne odredbe. Upnica se je torej v predlogu za izdajo začasne odredbe sklicevala na trditve v priloženih vlogah v spisu, kar po oceni pritožbenega sodišča zadošča za preizkus izkazanosti njene terjatve do družbe na podlagi standarda verjetnosti.
prijava udeležbe v nepravdnem postopku - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - postopek do izdaje odločbe - udeležba v postopku - zavrženje pritožbe kot prepozne - pravni interes - kršitev pravice do izjave v postopku - odredba predsednika VSRS o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev po 83. a členu ZS - nujna zadeva - COVID-19
Situacija v kateri se je svet znašel zaradi pandemije COVID-19, je specifična in je zakonodajalec ni mogel imeti v mislih v času priprave in sprejema ZVEtL-1. Gotovo pa je, ko je v določbi četrtega odstavka 48. člena ZVEtL-1 govora o izdaji odločbe, predpostavljal, da bo odločba izdana zakonito. V konkretnem primeru ni bilo tako, saj je sodišče prve stopnje sklep izdalo 30. 3. 2020, v času za katerega je Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena ZS določala, da sodišča opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah. Pritožbi imata prav, ko opozarjata, da predmetni postopek ne spada med nujne zadeve.
nepremoženjska škoda - prometna nesreča - odmera nepremoženjske škode - načelo individualizacije - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - predhodno zdravstveno stanje - izvedenec medicinske stroke - Fischerjeva razvrstitev - lahek primer po Fischerjevi lestvici - duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti - izvedensko mnenje - vzročna zveza - posttravmatska stresna motnja - intenzivnost bolečin - primarni in sekundarni strah
Odškodnina se odmeri na abstraktni in konkretni ravni, saj je po eni strani treba upoštevati konkretne okoliščine oškodovanca in mu zagotoviti zadoščenje za omilitev bolečin, po drugi strani pa hkrati upoštevati višino odmene v podobnih primerih v sodni praksi, upoštevaje razmerje med manjšimi in večjimi škodami.
V zvezi z duševnim stanjem tožnice je izvedenka psihiatrične stroke ovrgla zavzemanje tožnice, da je bila njena duševnost porušena zaradi škodnega dogodka, ker je pri tožnici prisotna anksiozna motnja obstajala že pred nezgodo in je povezana s tožničinimi kroničnimi telesnimi težavami. Strah, ki ga je tožnica doživljala, zato ni bistveno posegel v tožničino duševno ravnovesje.
Zdravstvene težave, ki so se v tem obdobju stopnjevale zaradi možganske malformacije in predhodno diagnosticirane anksiozne simptomatike, so močno zmanjšale kakovost njenega življenja in pomembno omejile njene življenjske aktivnosti. Izvedenka je tudi pojasnila, da je bila intenzivnost duševnih bolečin pri tožnici največja med trajanjem prilagoditvene (posttravmatske stresne) motnje. Ta ugotovitev pa ne dopušča razumnega dvoma o tem, da je tožnica v tem obdobju trpela duševne bolečine zelo močne intenzivnosti.
sodna taksa - predlog za obnovo postopka - umik predloga za obnovo postopka - predlog za vračilo sodne takse - pravna praznina
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v poglavju 1.1 Taksne tarife, kjer so določene takse v rednih pravdnih postopkih, ni predvideno znižanje takse v primeru umika predloga za obnovo postopka (prav tako ni npr. predvideno znižanje takse v primeru umika predloga za dopustitev revizije), kot je to predvideno v primeru umika tožbe, pritožbe in revizije. Ker je torej v nekaterih primerih posebej predpisana (nižja) taksa v primeru, ko pride do umika vloge oziroma pravnega sredstva, v drugih pa ne, navedeno pritožbeno sodišče utrjuje v prepričanju, da je bil v primeru, ko nižja taksa za umik predloga za obnovo postopka ni posebej predpisana, takšen tudi zakonodajalčev namen in torej ne moremo govoriti o pravni praznini.
ZŠtip-1 člen 2, 3, 87, 87/1, 92, 92-2, 97, 97-7, 99, 99/5.. ZŠtip-1B člen 99, 99/5.. ZS člen 3.. OZ člen 240.. URS člen 57, 158.. ZUPJS člen 42, 43.
vračilo štipendije - državna štipendija - višja sila
Pritožbeno sodišče je v istovrstnih sporih kot je obravnavani in za katere novela ZŠtip-1B še sploh ni veljala niti ni bila uporabljiva štelo, da je v 5. odstavku 99. člena ZŠtip-1 šlo za pravno praznino, in jo zapolnilo z teleološkimi razlagalnimi argumenti ter uporabo analogije legis in argumenta a simili ad simile, ko sta si urejeni in neurejeni primer v bistvenih lastnostih podobna. Če je do zamude v izpolnitvi obveznosti prišlo iz razlogov, ki jih štipendist ni mogel preprečiti, odpraviti niti se jim izogniti, je glede na 3. člen ZS uporabljalo 240. člen OZ. Pri tem je upoštevalo 3. člen ZŠtip-1, po katerem je višja sila vsak nepredvidljiv izjemen dogodek ali okoliščina zunaj nadzora dodeljevalca štipendij ali štipendista, ki preprečuje izpolnitev obveznosti, ker dogodka ali okoliščine ni mogoče pričakovati, predvideti, nanj računati, se mu izogniti ali ga odvrniti.
Stališča pritožbenega sodišča iz dosedanje sodne prakse morajo toliko bolj veljati in biti uporabljiva v konkretnem primeru, za katerega je že uporabljiv novelirani 5. odstavek 99. člena ZŠtip-1B. Torej tudi pri upoštevanju ekskulpacijskega razloga nemožnosti izdelave praktičnega dela diplomske naloge pred dozoritvijo mirabolane šele meseca avgusta in odsotnosti mentorice za ta del diplomske naloge, kar zagotovo sodi v višjo silo iz 3. člena ZŠtip-1, kot razloguje sodišče prve stopnje.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 259, 259/3.. ZZVZZ člen 23, 26.
povračilo stroškov - prehransko dopolnilo
Pri tožniku je ob jemanju prehranskih dopolnil in ob izvedenih postopkih prišlo do izdatnega izboljšanja. Sedanje sestavine in odmerki so očitno za tožnika ravno pravšnji, da ohranja zelo zadovoljivo stanje.
Tožena stranka ni ponudila nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da navedene ugotovitve oziroma priporočila lečečega specialista ne držijo. Sklicevala se je zgolj na splošno stališče sestanka strokovnjakov z dne 24. 5. 2018 in 26. 9. 2018, do česar se je pritožbeno sodišče v obrazložitvi že opredelilo. Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je strokovno medicinska podlaga nedvomno podana, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku in tožniku priznalo pravico do povračila stroškov nakupa prehranskih dopolnil.
začasna nezmožnost za delo - vzrok začasne nezmožnosti za delo - poškodba pri delu
V pisnem izvedenskem mnenju dr. C.C. z dne 7. 9. 2020 dopolnjenim 1. 10. 2020 je tudi po presoji pritožbenega sodišča dovolj objektivizirane in prepričljive strokovno medicinske podlage za zaključek, da je bila pri tožniku od 20. 10. 2018 in vse do zaključka glavne obravnave začasna nezmožnost za svoje delo zdravstvenega tehnika posledica poškodbe pri delu.
Ker je izvedensko mnenje dr. C.C. podano v skladu s pravili medicinske znanosti, stroke in izkušenj ter prepričljivo utemeljenem z dognanji iz strokovne literature, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da sta izpodbijana upravna akta nezakonita, ju v skladu z 81. členom ZDSS utemeljeno odpravilo in razsodilo, da je tožnik začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu tudi od 20. 10. 2018 do zaključka glavne obravnave dne 20. 1. 2021.
zasebni tožilec - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog za izostanek z naroka
Po drugem odstavku 58. člena ZKP predsednik senata oziroma v obravnavanem primeru okrajna sodnica posameznica dovoli vrnitev v prejšnje stanje zasebnemu tožilcu, ki iz opravičenega vzroka ni mogel priti na glavno obravnavo (predobravnavni narok).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047265
OZ člen 587, 587/1, 599. ZPP člen 452, 454, 454/1.
najemna pogodba - razdrtje najemne pogodbe - odpadla podlaga pogodbe - razmerje med lastnikom in najemnikom - lastnik stvari - najemodajalec kot nelastnik - spor majhne vrednosti - izvedba naroka - sporno dejansko stanje
Za veljavnost najemne pogodbe ni potrebno, da bi bil najemodajalec lastnik predmeta najema, zato ni podlage za materialnopravni zaključek, da je najemna pogodba razdrta že na podlagi zakona.
Za pravilno presojo ni relevantno ali je obdolženec oškodovancu izrekal grožnje, saj gre v predmetni kazenski zadevi za grožnjo, ki je bila realizirala že s samo izvršitveno obliko grdega ravnanja.
gospodarski spor majhne vrednosti - materialno procesno vodstvo v sporih majhne vrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - najem poslovnih prostorov
Pritožbeno ni sporno, da nobena od pravdnih strank ni zahtevala izvedbe naroka, sodišče prve stopnje pa je tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilno presodilo, da tožena stranka zgolj s trditvami, da najetih prostorov ni mogla uporabljati za namen, za katere je sklenila najemno pogodbo, ker da se je izkazalo, da prostori niso ustrezno vzdrževani in da so dotrajani in da se lastnica najetih prostorov na njene pozive za ustrezno ureditve prostorov ni odzivala, ne more izpodbiti utemeljenosti tožbenega zahtevka, saj ni sočasno izkazala, da je skladno z določbami ZPSPP in najemno pogodbo pričela sama z odpravljanjem napak in ni izkazala morebitnih stroškov v zvezi s tem niti ni izkazala višine škode.
Ko je temu tako, potem je sodišče prve stopnje v sporni zadevi smelo odločiti brez naroka in le na podlagi listinskih dokazov in s tem tožene stranke, ki ni konkretizirala oškodovanja niti konkretizirala morebitnih stroškov zaradi odprave zatrjevanih pomanjkljivosti v najetih prostorih, ni prikrajšalo v pravici do izjave in ni storilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in ni toženi stranki kršilo ustavne pravice po 22. členu Ustave RS.
Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opraviti materialno procesnega vodstva, saj je tožeča stranka opozorila na njene pomanjkljive navedbe in v takem primeru velja, da sodišče ni dolžno samo opozarjati druge stranke na pomanjkljivosti v navedbah, če pa je ta procesno neskrbna, potem se mora soočiti s posledicami te neskrbnosti, ki se kaže tudi v tem, da ni zahtevala izvedbe naroka in da najkasneje v zadnji še dovoljeni vlogi v sporu majhne vrednosti ni postavila konkretnega ugovora znižanja najemnine ali procesnega pobotnega ugovora.
ZST-1 tarifna številka 30010. ZST-1 člen 1, 1/3, 10, 10/4. ZPP člen 105a, 105a/3, 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1, 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2, 365, 365-3. Odredba o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (2020) točka 2, 2/6.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - pritožba se šteje za umaknjeno - pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka - takse prosta pritožba - zmotna uporaba materialnega prava po ZPP - način vročanja - fikcija vročitve - vročilnica kot javna listina - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Sodišče prve stopnje je štelo za umaknjeno pritožbo zoper sklep, da se zaradi neplačila sodne takse pritožba zoper sodbo z dne 26. 10. 2020 šteje za umaknjeno. Pri tem pa je spregledalo določilo četrtega odstavka 10. člena ZST-1, ki določa, da se taksa ne plača v postopku o pritožbi proti sklepu o ustavitvi postopka zaradi domneve umika tožbe ali pravnega sredstva iz razloga neplačane takse. Zato je s tem, ko je toženki naložilo v plačilo sodno takso za pritožbo zoper sklep o domnevi umika pritožbe zaradi neplačne takse, zmotno uporabilo materialno pravo.
Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar pa le gola pritožbena navedba, da toženka ni prejela niti plačilnega naloga niti obvestila o neuspeli vročitvi pošte, za kaj takšnega ne zadošča
prenos krajevne pristojnosti - predlog za prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - zavrnitev predloga
Zgolj subjektivno prepričanje oškodovanke kot tožilke, da razpravljajoča sodnica v drugi kazenski zadevi ni spoštovala napotil pritožbenega sodišča, ki ne temelji na nobenem konkretnem dejstvu, ki bi utemeljeno vzbujal dvom v nepristranskost sodnikov tega sodišča, samo po sebi ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - prekomerno zadolževanje - vestnost in poštenost - pritožbene novote
Višje sodišče ugotavlja, da večina (v nadaljevanju podrobneje opisanih) pritožnikovih navedb in dokazov predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto. Glede na to, da dolžnik ni izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel pravočasno navesti oziroma predložiti, jih ni mogoče upoštevati.
Višje sodišče je, tako kot sodišče prve stopnje, prepričano, da to, da dolžnik ne želi izročiti dveh računalnikov tipa ..., ki sta last stečajnega dolžnika A. d.o.o. - v stečaju, stečajni upraviteljici navedene družbe, dodatno dokazuje, da ne ravna vestno in pošteno. Sodišče prve stopnje gotovo ni, tako kot to trdi dolžnik, spregledalo, da dolžnik računalnika potrebuje za iskanje zaposlitve ter da je ponudil odkup oziroma obročno odplačilo računalnikov, očitno pa ga navedeno ni prepričalo. Predvsem pa ni mogoče spregledati, da je dolžnik brez kakršnekoli podlage obdržal navedena računalnika, in tega, da je dolžnikovo iskanje zaposlitve kljub uporabi računalnikov popolnoma neuspešno.
škodni dogodek - premoženjska škoda - avtomobilska nesreča - spor majhne vrednosti - narok za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti - odločanje na podlagi pisnih dokazov - dokaz z zaslišanjem strank - sodba brez glavne obravnave
Dejansko stanje v obravnavani zadevi je sporno, zato bi sodišče prve stopnje moralo za razjasnitev dejanskega stanja opraviti narok za glavno obravnavo na katerem bi izvedlo predlagane dokaze in tudi zaslišalo tožnika.
ZIZ člen 176, 176/1. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 104.
cenitev vrednosti nepremičnine - ogled nepremičnine - izvršitelj - pooblastilo za nasilni vstop
Zakonodajalec angažiranja izvršitelja za namen cenilčevega ogleda nepremičnine (in morebitnega nasilnega vstopa v stanovanje za ta namen) ni predvidel, zato je neustrezno smiselno sklicevanje na določbo, ki omogoča ogled nepremičnine potencialnemu kupcu.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - določitev plačila s strani sodišča - specifikacija opravljenih storitev - pomanjkljiva trditvena podlaga - običajno plačilo - plačilo za dejansko opravljeno delo - trditveno breme - spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene - nedopustno izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbenem postopku
V primeru dejanskega zaključka, da plačilo za opravljeno delo ni bilo določeno s podjemno pogodbo, določi plačilo za opravljeni posel sodišče po merilih določenih v drugem odstavku 642. člena OZ, torej glede na čas, ki je običajno potreben, da se tak posel (posel, katerega izvršitev je bila predmet konkretne podjemne pogodbe) opravi in glede na plačilo (višino plačila), ki je (v poslovnem prometu) običajno za tako vrsto posla. Da pa bi lahko sodišče postopalo po navedenem zakonskem določilu, bi morala tožeča stranka v svojih dejanskih tožbenih trditvah natančno opredeliti, katero storitev je opravila, koliko časa je zanjo porabila, kolikšna je običajna cena takšne storitve in kateri stroški so ji pri tem nastali oziroma kateri material je bil pri tem uporabljen.
ureditev stikov med starši in otrokom - določitev stikov med počitnicami - počitnice - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - načelo oficialnosti - izvrševanje stikov - pritožbena obravnava
Neutemeljeno je očetovo stališče, da gre za uporabo tujega prava. Čeprav so šolske počitnice na Hrvaškem pravno urejene, so ugotovitve o tem, kdaj ima hči pravdnih strank počitnice, dejanske narave. Kot take jih je pritožbeno sodišče ovrednotilo na podlagi slovenskega prava.
Čas, v katerem poteka šolski pouk, je drugačen od počitniškega. Medtem ko je prvi v veliki meri določen s tempom šolskih obveznosti in otrokovih interesnih dejavnosti, počitnice omogočajo, da otrok in starš zaživita odnos, razbremenjen hitrega tempa in rednih obveznosti, in ga namenita aktivnostim, ki jih rada počneta skupaj in ki ju povezujejo.
SZ-1 člen 24, 24/4, 24/5, 30, 53. OZ člen 197, 299, 299/1, 378.
stroški obratovanja, vzdrževanja in upravljanja - etažna lastnina v večstanovanjski stavbi - pogodba o upravljanju - dejanska uporaba nepremičnine
Toženec kot etažni lastnik spornega stanovanja tožniku dolguje stroške zavarovanja stavbe, vzdrževanja in obratovanja, ki jih je založil za toženca iz lastnih sredstev, prav tako je tožnik upravičen do plačila stroškov upravljanja. Obveznost plačila slednjih je bila vzpostavljena s sklenitvijo pogodbe o upravljanju, ki veže tudi toženca (53. člen SZ-1).
Okoliščina, ali je toženec dejanski uporabnik stanovanja, na presojo ne vpliva.
ZPP člen 108, 336, 373, 373/2, 374, 374/1, 377, 383. URS člen 22, 23, 25. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
zavrženje revizije - nepopolna revizija - predlog in sklep o dopustitvi revizije kot priloga revizije - postopek za dopustitev revizije - enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - izredno pravno sredstvo - revizijski postopek - načelo kontradiktornosti postopka - pravica do pravnega sredstva - pravica do sodnega varstva - odgovor na revizijo - nepopolna vloga - poziv za dopolnitev vloge - presoja ustavnosti zakona
Revizija je nepopolna, če ji nista priložena predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije.
Ustavna pravica do pravnega sredstva več od dvostopenjskega sojenja (t.j. več od pritožbe proti odločbi sodišča prve stopnje) ne zagotavlja.
Poziv na popravo revizije in/ali v zvezi s tem podaljševanje zakonsko določenega roka za vložitev revizije bi bil v nasprotju z določili ZPP in nedopusten.