CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00049182
ZIZ člen 270. ZGD-1 člen 8. ZPP člen 212.
predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - trditveno breme - vsebina predloga za izdajo začasne odredbe - sklicevanje na priloge kot del trditvene podlage - spregled pravne osebnosti - predhodno vprašanje - obstoj terjatve do družbe
Upnica je v predlogu za izdajo začasne odredbe izrecno navedla, da se kot na del svoje trditvene podlage za utemeljevanje terjatve do družbe sklicuje na navedbe iz priložene tožbe in prve pripravljalne vloge v postopku, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Kranju, kar je sestavni del predloga za izdajo začasne odredbe. Upnica se je torej v predlogu za izdajo začasne odredbe sklicevala na trditve v priloženih vlogah v spisu, kar po oceni pritožbenega sodišča zadošča za preizkus izkazanosti njene terjatve do družbe na podlagi standarda verjetnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00051803
ZPP člen 184, 184/2, 185, 185/1. URS člen 23. SPZ člen 119, 119/2. SZ-1 člen 25, 25/4, 26, 26/1, 26/3, 29, 29/4, 41, 41/1. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 13, 13/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - objektivna sprememba tožbe - sprememba tožbenega predloga - sprememba istovetnosti tožbenega zahtevka - upravnik - plačilo v rezervni sklad - izterjava sredstev za rezervni sklad - aktivna procesna legitimacija - aktivna legitimacija upravnika - redno vzdrževanje - izboljšave - načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe - potrebna večina etažnih lastnikov - posel rednega upravljanja - obid kogentnega predpisa
Predmet vzdrževanja je energetska prenova stavb, ki vključuje toplotno izolacijo fasade, obnovo strehe pred potekom pričakovane dobe in hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema. Pred tem večstanovanjska stavba ni imela toplotne izolacije fasade. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da predvideno vzdrževanje presega posle rednega vzdrževanja. Torej vzdrževanja s katerim se ohranjajo pogoji bivanja in osnovni namen večstanovanjske stavbe kot celote. Za izvedbo v tem primeru predvidene prenove je skladno z veljavnimi predpisi potrebno pridobiti kvalificirano 75 odstotno soglasje vseh etažnih lastnikov.
Odločanje o načrtu vzdrževanja šteje za posel rednega upravljanja (tretji odstavek 26. člena SZ-1) le, če gre dejansko za zadeve, ki se nanašajo na redno vzdrževanje. Torej za posle, ki se skladno z veljavnimi predpisi štejejo za redno vzdrževanje. Drugačno razlaganja določila tretjega odstavka 26. člena SZ-1 bi pomenilo obid zakona, saj bi omogočalo, da se z navadno solastniško večino sprejema tudi odločitve o povišanju vplačil v rezervni sklad zaradi izvedbe poslov, ki ne predstavljajo rednega vzdrževanja. To pa ni skladno z naravo in namenom sredstev rezervnega sklada.
ZVEtL-1 člen 42, 43, 43/1, 44, 44/1, 44/3. ZGJS člen 76.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - redna raba stavbe - dostopna pot - zelenica, parkirišče - pravica uporabe - predmet lastninjenja
Nasprotna udeleženka ima kot zastopnica javnega interesa pravni interes le glede pritožbenih trditev, s katerimi uveljavlja stališče, da gre za javne površine (trditve o skupnem pripadajočem zemljišču ji ne koristijo).
Glede pritožbenih navedb, da so predmetne parcele javne površine (del grajenega javnega dobra) in da so navedbe predlagateljev o izključni rabi teh parcel pavšalne, nedokazane, velja opozoriti na porazdelitev trditvenega in dokaznega bremena, kot izhaja iz 44. člena ZVEtL-1: trditveno in dokazno breme je na tistem, ki meni, da lastnik stavbe ni postal lastnik pripadajočega zemljišča.
dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug - predujem za kritje stroškov - prisilna izterjava - ugovorni razlog - odlog izvršbe na predlog dolžnika - dom dolžnika
Ker se za predujem, ki ga sodišče določi po drugem odstavku 225. člena ZIZ, lahko v skladu s četrtim odstavkom istega člena izvršba predlaga že pred pravnomočnostjo navedenega sklepa, pomeni, da razloga za nedopustnost izvršbe za izterjavo predujma ne more predstavljati isti razlog, ki ga je dolžnik uveljavljal kot razlog, ki preprečuje izvršbo za izterjavo nadomestne nedenarne obveznosti.
Če dolžnica svoje nadomestne nedenarne obveznosti ne izvrši, je na podlagi sklepa o izvršbi pooblaščen upnik, da zaupa potrebna dela nekomu drugemu ali da jih izvrši sam. V takem primeru pa je izbira zahtevam izvršilnega naslova ustreznega ukrepa na strani upnika.
Zgolj dejstvo, da se bo morala dolžnica z družino preseliti, ni razlog za odlog izvršbe, saj ne gre za okoliščino, ki bi ga opravičevala. Drugih dejavnikov dolžnica ni zatrjevala. Ni zatrjevala ne materialnih, ne socialnih, ne zdravstvenih ali podobnih ovir, ki bi ji trenutno onemogočale, da bi si uredil nov dom drugje.
ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 11, 11/1, 119. SZ-1 člen 41. ZLNDL člen 5.
gospodarski spor majhne vrednosti - večstanovanjska stavba - pasivna legitimacija - vplačila v rezervni sklad - domneva o lastniku nepremičnine - originarna pridobitev lastninske pravice - imetnik stanovanjske pravice - dejanski lastnik nepremičnine - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - narava vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo - trditveno breme - substanciranje dejanskih navedb - poizvedovalni dokaz - dokazni predlog za zaslišanje priče - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do izjave v postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Prvi odstavek 11. člena SPZ določa, da se domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, vendar pa je ta domneva izpodbojna.
Gre za primer, ko mora tožena stranka zatrjevati dejstva, ki so zunaj njenega zaznavnega območja. Čim bolj je stranka oddaljena (odrezana) od informacijskega vira, nosi pa trditveno breme, toliko manj možnosti ima, da zadosti zahtevam po substanciranju dejanskih navedb. V takem primeru pa velja, da je treba omiliti zahteve glede substanciranja dejanskih navedb kot tudi dopustiti določene poizvedovalne dokaze, da se zagotovi poštenost postopka.
Ob med pravdnima strankama nespornem dejstvu, da je tožeča stranka izvršila plačilo vtoževanega zneska na podlagi pravnomočne in izvršljive odločbe, ki je bila potem spremenejna s sklepom VS RS v postopku za varstvo zakonitosti, vloženem na pobudo pooblaščenca tožeče stranke, in je odpadel pravni temelj za plačilo vtoževanega zneska, je tožena stranka na podlagi določbe tretjega odstavka 190. člena OZ dolžna tožeči stranki vrniti vtoževani znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi kot jih je dosodilo sodišče prve stopnje. Tožeča stranka plačila ni izvršila prostovoljno, kot to zatrjuje tožena stranka, temveč v izogib preteči izvršbi. Določba 191. člena OZ za katere uporabo se zavzema tožena stranka, zato v obravnavanem primeru ni uporabljiva.
gospodarski spor majhne vrednosti - materialno procesno vodstvo v sporih majhne vrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - najem poslovnih prostorov
Pritožbeno ni sporno, da nobena od pravdnih strank ni zahtevala izvedbe naroka, sodišče prve stopnje pa je tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilno presodilo, da tožena stranka zgolj s trditvami, da najetih prostorov ni mogla uporabljati za namen, za katere je sklenila najemno pogodbo, ker da se je izkazalo, da prostori niso ustrezno vzdrževani in da so dotrajani in da se lastnica najetih prostorov na njene pozive za ustrezno ureditve prostorov ni odzivala, ne more izpodbiti utemeljenosti tožbenega zahtevka, saj ni sočasno izkazala, da je skladno z določbami ZPSPP in najemno pogodbo pričela sama z odpravljanjem napak in ni izkazala morebitnih stroškov v zvezi s tem niti ni izkazala višine škode.
Ko je temu tako, potem je sodišče prve stopnje v sporni zadevi smelo odločiti brez naroka in le na podlagi listinskih dokazov in s tem tožene stranke, ki ni konkretizirala oškodovanja niti konkretizirala morebitnih stroškov zaradi odprave zatrjevanih pomanjkljivosti v najetih prostorih, ni prikrajšalo v pravici do izjave in ni storilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in ni toženi stranki kršilo ustavne pravice po 22. členu Ustave RS.
Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opraviti materialno procesnega vodstva, saj je tožeča stranka opozorila na njene pomanjkljive navedbe in v takem primeru velja, da sodišče ni dolžno samo opozarjati druge stranke na pomanjkljivosti v navedbah, če pa je ta procesno neskrbna, potem se mora soočiti s posledicami te neskrbnosti, ki se kaže tudi v tem, da ni zahtevala izvedbe naroka in da najkasneje v zadnji še dovoljeni vlogi v sporu majhne vrednosti ni postavila konkretnega ugovora znižanja najemnine ali procesnega pobotnega ugovora.
prenos krajevne pristojnosti - predlog za prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - zavrnitev predloga
Zgolj subjektivno prepričanje oškodovanke kot tožilke, da razpravljajoča sodnica v drugi kazenski zadevi ni spoštovala napotil pritožbenega sodišča, ki ne temelji na nobenem konkretnem dejstvu, ki bi utemeljeno vzbujal dvom v nepristranskost sodnikov tega sodišča, samo po sebi ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.
zasebni tožilec - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog za izostanek z naroka
Po drugem odstavku 58. člena ZKP predsednik senata oziroma v obravnavanem primeru okrajna sodnica posameznica dovoli vrnitev v prejšnje stanje zasebnemu tožilcu, ki iz opravičenega vzroka ni mogel priti na glavno obravnavo (predobravnavni narok).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047265
OZ člen 587, 587/1, 599. ZPP člen 452, 454, 454/1.
najemna pogodba - razdrtje najemne pogodbe - odpadla podlaga pogodbe - razmerje med lastnikom in najemnikom - lastnik stvari - najemodajalec kot nelastnik - spor majhne vrednosti - izvedba naroka - sporno dejansko stanje
Za veljavnost najemne pogodbe ni potrebno, da bi bil najemodajalec lastnik predmeta najema, zato ni podlage za materialnopravni zaključek, da je najemna pogodba razdrta že na podlagi zakona.
škodni dogodek - premoženjska škoda - avtomobilska nesreča - spor majhne vrednosti - narok za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti - odločanje na podlagi pisnih dokazov - dokaz z zaslišanjem strank - sodba brez glavne obravnave
Dejansko stanje v obravnavani zadevi je sporno, zato bi sodišče prve stopnje moralo za razjasnitev dejanskega stanja opraviti narok za glavno obravnavo na katerem bi izvedlo predlagane dokaze in tudi zaslišalo tožnika.
ZIZ člen 176, 176/1. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 104.
cenitev vrednosti nepremičnine - ogled nepremičnine - izvršitelj - pooblastilo za nasilni vstop
Zakonodajalec angažiranja izvršitelja za namen cenilčevega ogleda nepremičnine (in morebitnega nasilnega vstopa v stanovanje za ta namen) ni predvidel, zato je neustrezno smiselno sklicevanje na določbo, ki omogoča ogled nepremičnine potencialnemu kupcu.
Za pravilno presojo ni relevantno ali je obdolženec oškodovancu izrekal grožnje, saj gre v predmetni kazenski zadevi za grožnjo, ki je bila realizirala že s samo izvršitveno obliko grdega ravnanja.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - prekomerno zadolževanje - vestnost in poštenost - pritožbene novote
Višje sodišče ugotavlja, da večina (v nadaljevanju podrobneje opisanih) pritožnikovih navedb in dokazov predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto. Glede na to, da dolžnik ni izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel pravočasno navesti oziroma predložiti, jih ni mogoče upoštevati.
Višje sodišče je, tako kot sodišče prve stopnje, prepričano, da to, da dolžnik ne želi izročiti dveh računalnikov tipa ..., ki sta last stečajnega dolžnika A. d.o.o. - v stečaju, stečajni upraviteljici navedene družbe, dodatno dokazuje, da ne ravna vestno in pošteno. Sodišče prve stopnje gotovo ni, tako kot to trdi dolžnik, spregledalo, da dolžnik računalnika potrebuje za iskanje zaposlitve ter da je ponudil odkup oziroma obročno odplačilo računalnikov, očitno pa ga navedeno ni prepričalo. Predvsem pa ni mogoče spregledati, da je dolžnik brez kakršnekoli podlage obdržal navedena računalnika, in tega, da je dolžnikovo iskanje zaposlitve kljub uporabi računalnikov popolnoma neuspešno.
ZST-1 tarifna številka 30010. ZST-1 člen 1, 1/3, 10, 10/4. ZPP člen 105a, 105a/3, 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1, 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2, 365, 365-3. Odredba o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (2020) točka 2, 2/6.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - pritožba se šteje za umaknjeno - pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka - takse prosta pritožba - zmotna uporaba materialnega prava po ZPP - način vročanja - fikcija vročitve - vročilnica kot javna listina - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Sodišče prve stopnje je štelo za umaknjeno pritožbo zoper sklep, da se zaradi neplačila sodne takse pritožba zoper sodbo z dne 26. 10. 2020 šteje za umaknjeno. Pri tem pa je spregledalo določilo četrtega odstavka 10. člena ZST-1, ki določa, da se taksa ne plača v postopku o pritožbi proti sklepu o ustavitvi postopka zaradi domneve umika tožbe ali pravnega sredstva iz razloga neplačane takse. Zato je s tem, ko je toženki naložilo v plačilo sodno takso za pritožbo zoper sklep o domnevi umika pritožbe zaradi neplačne takse, zmotno uporabilo materialno pravo.
Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar pa le gola pritožbena navedba, da toženka ni prejela niti plačilnega naloga niti obvestila o neuspeli vročitvi pošte, za kaj takšnega ne zadošča
ZPP člen 108, 336, 373, 373/2, 374, 374/1, 377, 383. URS člen 22, 23, 25. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
zavrženje revizije - nepopolna revizija - predlog in sklep o dopustitvi revizije kot priloga revizije - postopek za dopustitev revizije - enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - izredno pravno sredstvo - revizijski postopek - načelo kontradiktornosti postopka - pravica do pravnega sredstva - pravica do sodnega varstva - odgovor na revizijo - nepopolna vloga - poziv za dopolnitev vloge - presoja ustavnosti zakona
Revizija je nepopolna, če ji nista priložena predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije.
Ustavna pravica do pravnega sredstva več od dvostopenjskega sojenja (t.j. več od pritožbe proti odločbi sodišča prve stopnje) ne zagotavlja.
Poziv na popravo revizije in/ali v zvezi s tem podaljševanje zakonsko določenega roka za vložitev revizije bi bil v nasprotju z določili ZPP in nedopusten.
SZ-1 člen 24, 24/4, 24/5, 30, 53. OZ člen 197, 299, 299/1, 378.
stroški obratovanja, vzdrževanja in upravljanja - etažna lastnina v večstanovanjski stavbi - pogodba o upravljanju - dejanska uporaba nepremičnine
Toženec kot etažni lastnik spornega stanovanja tožniku dolguje stroške zavarovanja stavbe, vzdrževanja in obratovanja, ki jih je založil za toženca iz lastnih sredstev, prav tako je tožnik upravičen do plačila stroškov upravljanja. Obveznost plačila slednjih je bila vzpostavljena s sklenitvijo pogodbe o upravljanju, ki veže tudi toženca (53. člen SZ-1).
Okoliščina, ali je toženec dejanski uporabnik stanovanja, na presojo ne vpliva.
ureditev stikov med starši in otrokom - določitev stikov med počitnicami - počitnice - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - načelo oficialnosti - izvrševanje stikov - pritožbena obravnava
Neutemeljeno je očetovo stališče, da gre za uporabo tujega prava. Čeprav so šolske počitnice na Hrvaškem pravno urejene, so ugotovitve o tem, kdaj ima hči pravdnih strank počitnice, dejanske narave. Kot take jih je pritožbeno sodišče ovrednotilo na podlagi slovenskega prava.
Čas, v katerem poteka šolski pouk, je drugačen od počitniškega. Medtem ko je prvi v veliki meri določen s tempom šolskih obveznosti in otrokovih interesnih dejavnosti, počitnice omogočajo, da otrok in starš zaživita odnos, razbremenjen hitrega tempa in rednih obveznosti, in ga namenita aktivnostim, ki jih rada počneta skupaj in ki ju povezujejo.
ugovor zoper plačilni nalog - razveljavitev plačilnega naloga - taksna obveznost - odmera sodne takse - rok za plačilo sodne takse - pričetek teka roka za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu - zakonski rok - pravnomočna odločitev
S plačilnim nalogom z dne 22. 3. 2021 sodišče ni zgolj ponovno določilo roka za plačilo iste takse. Gre za drugi plačilni nalog o isti taksni obveznosti, kar pomeni, da bi za isto pritožbo obstajali dve taksni obveznosti, zato je ponovna odmera iste sodne takse napačna.