CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSK00046756
ZGD-1-UPB3 člen 98, 98/2.. ZIZ-UPB4 člen 53, 53/2, 41, 41/1.. ZPP-UPB3 člen 82, 82/1, 339, 339/2, 339/2-11.
izvršba na podlagi verodostojne listine - skupno zastopanje - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - pooblastilo zastopnika - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Dolžnik ima dva zakonita zastopnika, ki družbo zastopata skupno (drugi odstavek 98. člena Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1). To pa pomeni, da eden izmed zakonitih zastopnikov nima upravičenja za samostojno zastopanje in v postopku sam za družbo tudi ne more veljavno opravljati procesnih dejanj. Ugovor zoper sklep o izvršbi bi tako v konkretnem primeru morala vložiti (podpisati) oba zakonita zastopnika, čemur pa ni bilo zadoščeno. Ker sodišče prve stopnje te pomanjkljivosti v fazi odločanja o predlogu za izvršbo po uradni dolžnosti ni odpravilo, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki terja razveljavitev izpodbijanega sklepa.
Zaključek, da je tožeča stranka pridobila premoženje (znesek 10.500,00 EUR), je sodišče sprejelo zgolj na podlagi izjave toženih strank, ki pa ga, ob nasprotovanju tožeče stranke v pritožbi, da denarja ni prejela, ni mogoče preizkusiti, saj v podkrepitev te ugotovitve sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo nobenih dokazov.
sodna določitev meje - kriterij močnejše pravice - zakonita in dobroverna posest - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - sporni mejni svet - posestno stanje - izvrševanje posesti - načelo vestnosti in poštenja - dogovor o poteku meje
Pri institutu priposestvovanja je treba upoštevati tako časovne prvine (dolgotrajna posest) kot vrednotne prvine, ki se odražajo v zavesti in ravnanju obeh udeležencev (tako posestnika na eni kot v zemljiško knjigo vpisanega subjekta na drugi strani). Njuno ravnanje je treba presojati prav v luči temeljnih načel (skrbnost ter vestnost in poštenje).
zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO plus - zavarovalno kritje - dokazno breme zavarovalnice - izključitev zavarovalnega kritja
Določila 1. člena Splošnih pogojev, kot sestavnega dela Pogodbe o AO+ zavarovanju in kot upoštevno materialnopravno podlago, ki v konkretnem primeru, kjer tožnik od toženca kot zavarovalnice, s katero je tožnikov delodajalec imel sklenjeno za motorno vozilo Pogodbo o AO+ zavarovanju, zahteva povrnitev škode zaradi v prometni nezgodi s tem vozilom utrpelih telesnih poškodb, izključuje uporabo 171. in 185. člena OZ.
Že po pogodbenem določilu je za ugovor (delne) izključitve zavarovalnega kritja trditveno in dokazno breme na strani zavarovalnice (toženca).
Iz zgolj pavšalnih glede navedb izhaja zaključek, da toženec svojega trditvenega in dokaznega bremena v zvezi z ugovorom izključitve zavarovalnega kritja ni zmogel.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje začasnega zavarovanja - prejemnik premoženjske koristi - obrazložitev sklepa - sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi je globok poseg v premoženjske pravice lastnika predmeta zavarovanja, zato je vselej potrebna skrbna in temeljita presoja vseh relevantnih okoliščin o tem, ali so zakonski pogoji za odrejeni ukrep še vedno podani. Iz obrazložitve sklepa o podaljšanju začasnega zavarovanja mora biti torej jasno razvidno, da je sodišče opravilo (ponovno) presojo in na podlagi česa jo je opravilo, saj je obrazložena sodna odločba bistveni del poštenega sodnega postopka.
plačilo stroškov postopka - stroški hrambe zaseženega vozila - stroški vleke vozila - nujna zadeva - izvršitev sodbe
Po pravnomočnosti sodbe obdolženi ne more več vplivati na to, kdaj bo odrejeno uničenje vozila, zato ne more nositi stroškov, ki so nastali zaradi neažurnega ravnanja sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00048497
ZLNDL člen 2, 2/1, 7. SPZ člen 9, 43, 43/2.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - družbena lastnina - pravica uporabe - garaža na zemljišču v družbeni lastnini - dovoljenje za uporabo zemljišča za gradnjo garaže - gradbeno dovoljenje - provizorij - gradnja garaže - garaža kot pomožni objekt - prenos pravice uporabe - imetništvo pravice uporabe pred lastninjenjem - dejanski imetnik pravice uporabe na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - originaren način pridobitve - vpis v zemljiški knjigi - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - prenos lastninske pravice - domneva dobre vere - dokazno breme - priposestvovanje - dobroverni lastniški posestnik - nedovoljene pritožbene novote - funkcionalno zemljišče k stavbi
Ker gre za originaren način pridobitve lastninske pravice, odsotnost vpisa v zemljiški knjigi ni relevantna. Ključno je, kdo je bil v trenutku uveljavitve ZLNDL dejanski imetnik pravice uporabe. Pravica uporabe se je ob uveljavitvi ZLNDL transformirala v lastninsko pravico, zato je lahko z garažo prosto razpolagala in jo prodala.
V skladu s prvim odstavkom 365. člena ZKP se pomote v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti pisno izdelane sodbe z izvirnikom, lahko popravijo s posebnim sklepom. Takšen sklep o popravi sodbe se torej izda le, kadar je podana neskladnost med izrekom pisno izdelane sodbe in izvirnikom, pri čemer do takšne situacije v obravnavani zadevi ni prišlo. Sodišče prve stopnje si je namreč z izpodbijanim sklepom (že drugič) prizadevalo popraviti izrek pisno izdelane sodbe, katera se je dejansko ujemala z izvirnikom. Glede na to, da se je torej zapisnik o razglasitvi sodbe (izvirnik) popolnoma ujemal s pisno izdelano sodbo, pa je sodišče prve stopnje popravni sklep izdalo v nasprotju s prvim odstavkom 365. člena ZKP, saj je popravilo izvirnik, ne pa pisno izdelane sodbe.
zavarovanje dokazov pred pravdo - samovoljen poseg v nepremičnino - nemogoča izvedba dokaza
Za izkaz utemeljene bojazni bi predlagateljica morala že v predlogu za zavarovanje dokazov konkretizirati nameravane posege v navedene nepremičnine ter posledice teh posegov, ki bodo onemogočale oziroma otežile izvedbo predlaganega dokaza, saj sam obstoj lastninske pravice in iz nje izhajajočih upravičenj v zvezi z nepremičnino sam po sebi še ne utemeljuje bojazni, da se dokazi v zvezi s to nepremičnino kasneje ne bodo mogli izvesti oziroma bo njihova izvedba težja.
pravica do poštenega sojenja - pravica do obrambe - beseda strank - stroški povzročeni s krivdnim ravnanjem - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izvirnik in pisni odpravek sodbe - sklep o popravi sodbe - vodenje glavne obravnave
Sodišče druge stopnje pritrjuje zagovornici, da so podane bistvene kršitev določb kazenskega postopka s tem, da je sodišče opravilo tajno glavno obravnavo, nato pa ne da bi zaključilo dokazni postopek, dopustila besedo strank, odredilo izpraznitev sodne dvorane ter zatem brez, da bi zaključila tajno obravnavo, razglasilo sodbo. Do izreka sodbe v konkretni zadevi tako sploh ni prišlo, saj sodišče prve stopnje niti ni zaključilo dokaznega postopka, temveč je procesni dejanji besede strank in razglasitev sodbe opravilo v fazi dokaznega postopka, kar je nedopustno. Ob tem je sodišče prve stopnje kršilo tudi obdolženčevo pravico do obrambe in poštenega sojenja, saj v okviru izvajanja besede strank, obdolžencu ni dalo zadnje besede, ki jo je dejansko imel pooblaščenec oškodovanke.
Kdaj gre za stroške, ki jih je procesni udeleženec povzročil po svoji krivdi, je dejansko vprašanje, ki ga sodišče presoja v vsaki konkretni situaciji. Zato mora sodišče s tehtnimi razlogi utemeljiti, zakaj šteje, da so določeni stroški nastali po krivdi procesnega udeleženca in torej navesti konkretne okoliščine, iz katerih je razvidno, da je krivdo za njihov nastanek pripisati točno določenemu procesnemu udeležencu. Slednjega sodišče prve stopnje ni storilo, zato je pritrditi zagovornici, ko pogreša argumentacijo teh odločilnih dejstev.
odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec - ravnanje v skladu s pravili stroke - trditveno in dokazno breme - smučanje - otroci s posebnimi potrebami
Pri odgovornosti na podlagi prvega odstavka 147. člena OZ je trditveno in dokazno breme za ugotovitev, da je delavec ravnal tako, kot je treba, na delodjalcu oz. tožencu.
Toženec bi se tako lahko razbremenil odgovornosti, če bi dokazal, da so delavci zavarovanke pri izvajanju učenja smučanja tožnika v okviru šole v naravi ravnali tako, kot jim to nalagajo v primeru ravnanja z otroci s posebnimi potrebami, kakršne je imel tožnik, pravila pedagoške stroke.
ZPP člen 25. ZD člen 163, 177, 177/1. ZS člen 114, 114/3. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8.
spor o pristojnosti - spor o krajevni pristojnosti - zapuščinska zadeva - prebivališče zapustnika - katastrska občina
Za zapuščinsko obravnavo je krajevno pristojno okrajno sodišče, na katerega območju je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče.
Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je opredeljeno s katastrskimi občinami.
ZGD-1 člen 512, 513, 515, 515/1. ZPP člen 274, 274/1.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo - družbenik in poslovodna oseba - pravica družbenika do informacij in obveščenosti - predlog predlagatelja za posredovanje informacij - zavrženje predloga - pravni interes delničarja ali družbenika - pomanjkanje pravnega interesa
Pravni položaj predlagatelja, ki je hkrati družbenik nasprotne udeleženke in njen poslovodja, ki družbo zastopa samostojno, se zaradi dihotomije oziroma nasprotujoče dvojnosti vlog, ki sta združeni v eni fizični osebi, z ugoditvijo predlogu predlagatelja ne bi v ničemer spremenil. Čeprav je predlagatelj v tem postopku družbenik nasprotne udeleženke, je hkrati tudi njen poslovodja, zato mu ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev obravnavanega predloga za predložitev informacij in listin o poslih družbe. Zaradi neločljivosti ene fizične osebe, v kateri sta združena dva nasprotujoča si pravna položaja, ni izkazan pravni interes predlagatelja, ki je hkrati družbenik in poslovodja družbe za vložitev predloga po 513. členu ZGD-1. V primeru, da bi bilo zahtevi predlagatelja zoper nasprotno udeleženko ugodeno, bi moral predlagatelj kot poslovodja družbe naloženo obveznost izvršiti, sicer bi družbo zadele sankcije, ki jih določajo izvršilni predpisi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00056647
ZASP člen 22, 31, 81, 81/1, 105, 105/1, 106, 146, 146/1, 147, 147-1, 147-4, 168, 168/1, 168/2, 168/3. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka II, II/2. OZ člen 193, 198, 344, 347, 347/1. URS člen 22, 60. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 2, 2-f. Skupni sporazum med Zavodom AIPA in Združenjem kabelskih operaterjev Slovenije (2011) tarifna številka III.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - kabelska retransmisija glasbenih del - nadomestilo za uporabo - višina nadomestila - tarifa - običajni honorar - primerno nadomestilo - določitev primernega denarnega nadomestila - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - zastaranje zamudnih obresti - civilna kazen
V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila.
Pri določitvi primernega nadomestila za uporabo pravic je treba upoštevati tisto tarifo, ki je veljala v obdobju, za katerega se določa primerno nadomestilo. Le ta odraža običajno vrednost pravice v določenem obdobju.
Tarifa iz Skupnega sporazuma se je v obdobju od leta 2012 do leta 2014 bistveno zvišala (za cca. 31 odstotkov). Gre za spremembo objektivne okoliščine, ki je pravno odločilna za določitev primernega nadomestila v tem primeru. Zato ni mogoče govoriti o posegu v konkurenčnost in pravico do enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, ker bi sodišče v istovrstnih primerih, ki pa se nanašajo na drugo časovno obdobje, določilo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih v drugačni višini. V navedene pravice kabelskih operaterjev bi bilo poseženo le, če bi sodišče za isto časovno obdobje v istovrstnih primerih določilo različne višine primernih nadomestil, pri čemer za takšne odločitve ne bi obstajale utemeljene objektivne okoliščine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00046699
ZZVZZ člen 87, 87/1. OZ člen 171.
regresna pravica zavoda - regres Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - odškodninska odgovornost delodajalca - poškodba pri delu - podlage odškodninske odgovornosti - navodila delodajalca o varnem opravljanju dela - področje strojev in opreme - zaščitna oprema - protipravno ravnanje delodajalca - soprispevek delavca - vmesna sodba
V danem primeru, ko toženka delavki ni dala ustreznega navodila, naj pri delu z vrtalnim strojem ne uporablja rokavic, delavka pa je delo napačno opravila tako, da se je z roko po nepotrebnem približala nevarnemu območju vrtalnega stroja, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je odgovornost za škodo deljena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00048013
KZ-1 člen 54, 220, 220/1. ZKP člen 355, 355/2, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 371/2. ZVOP-1 člen 74, 75, 76.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - nadaljevano kaznivo dejanje - denarna kazen - video posnetek kot dokaz - test sorazmernosti - pravica do zasebne lastnine - pravica do zasebnosti - video nadzor - javni kraj - izločitev izvedenskega mnenja iz spisa - upoštevanje drugih kazenskih postopkov - načelo neposrednosti - pravica do obrambe - dokazni standard gotovosti
Video nadzor je pokrival točno določena parkirišča enote javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda, obdolženec pa na takem javnem mestu ni mogel utemeljeno pričakovati zasebnosti.
ZVOP-1 ni pravna podlaga za ukrepanje pri posegih v sfero zasebnosti v primeru, ko se posamezniki odločijo za video nadzor za domačo uporabo, tudi sicer pa sama kršitev ZVOP-1 ne vpliva na obdelavo tako pridobljenih dokazov v kazenskem postopku, saj je vrednostna ocena, ali se takšni posnetki lahko uporabijo kot dokaz, v domeni kazenskega sodišča.
Ni mogoče pričakovati ali celo zahtevati, da bo sodišče v odredbi izvedencu poimensko navedlo vsak dokument oziroma listino posebej in tudi kje točno se nahaja. Pogosto sodiščem to niti ne more biti znano in bo naloga izvedenca, da ugotovi obstoj relevantne dokumentacije in da jo pregleda.
Dokazni standard gotovosti se zahteva za celotno dokazno gradivo in ne le za posamezen dokaz. Zato izvedensko mnenje, ki je dano le na določeni stopnji verjetnosti, nikakor ni brez dokazne vrednosti oziroma teže.
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev, da je tožnica 13. 12. 2016 in 19. 12. 2016 direktorici tožene stranke sama predlagala spremembo zaposlitve, da je 21. 12. 2016 pisno izjavila, da pristaja na sporazumni dogovor o premestitvi na delovno mesto "diplomirana medicinska sestra - operacijska medicinska sestra" in da sta se stranki v sporazumu o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi z dne 16. 10. 2018 dogovorili o prenehanju pogodbe o zaposlitvi z dne 21. 12. 2016, in ne tiste z dne 28. 12. 2015, pravilno zaključilo, da sta imeli stranki v decembru 2016 voljo za spremembo tožničinega delovnega mesta in da sta s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi z dne 21. 12. 2016 izrazili voljo, da ta pogodba nadomesti predhodno sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z dne 28. 12. 2015.
ZPP člen 8.. ZDR-1 člen 17, 17/3, 18, 200, 200/1, 200/2, 200/3.. ZDR člen 11, 11/1.
zavrženje tožbe - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - rok za vložitev tožbe - potek roka
Dokler (delovno) razmerje še traja, delavec lahko na podlagi tretjega odstavka 17. člena in po postopku, predpisanem v prvem in drugem odstavku 200. člena ZDR-1, zahteva od delodajalca priznanje delovnega razmerja in izročitev pisne pogodbe o zaposlitvi. Ko pa (delovno) razmerje preneha, pa lahko tožnik uveljavlja sodno varstvo v roku, določenem v tretjem odstavku 200. člena ZDR-1. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik ta rok zamudil.
Toženak je dokazala, da je tožnik: - v obdobju najmanj od 16. 5. 2019 dalje na območju Policijske postaje K. bodisi od voznikov E. iz Severne Makedonije bodisi od partnerke L.L. tedensko prevzemal še neugotovljeno število potnih listin tujcev tretjih držav in nato na mejnem prehodu M. v potne listine, vedoč da tujci meje ne prehajajo, vtisnil vstopni in izstopni žig mejne kontrole mejnega prehoda N., nato pa tako žigosane potne listine bodisi sam bodisi preko L.L. izročil voznikom E., s čimer je bilo tujcem omogočeno, da lahko navidezno zakonito prebivajo na ozemlju Republike Slovenije in v drugih državah Schengenskega območja, ter - v obdobju najmanj od 16. 5. 2019 dalje kot višji policist vodja izmene na Postaji mejne policije M. po prejemu denarne nagrade od voznikov avtobusnega potniškega prometa E. v potne listine tujcev tretjih držav vtisnil vstopni in izstopni žig mejne kontrole M. ali N., kar je uradno dejanje, ki ga ne bi smel opraviti, ker tujci za prebivanje na območju Republike Slovenije ne izpolnjujejo pogojev, saj Schengenskega območja niso zapustili po poteku 90‑dnevnega prebivanja .Zato je izredna odpoved, podana iz razloga, določenega v 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, zakonita.
Upnik z začasno odredbo predlaga, da se dolžniku kot manjšinskemu družbeniku prepove sklicati in izvesti skupščino družbe, kar utemeljuje s tem, da ščiti svoj položaj in zakonitost poslovodstva. Vendar zavarovanje terjatve po 99. členu SPZ v predmetni zadevi ni mogoče, saj se upnikova zahteva ne nanaša na varstvo lastninske pravice. Uporaba analogije, ki bi varstvo po 99. členu SPZ razširila tudi na tovrstne primere, pa ob upoštevanju pozitivne razlage citirane zakonske določbe, ni mogoča. Tudi sicer je takšen zahtevek v nasprotju s temelji korporacijskega prava, saj bi prišlo do nedopustne situacije, ko bi družba oziroma poslovodstvo družbeniku onemogočalo izvrševanje pravic, ki jih ima kot imetnik poslovnega deleža.