Solidarna obveznost pomeni, da lahko sodišče terja na plačilo celotne sodne takse vsakega izmed tožnikov. Taksno obveznost sta zato dolžna poravnati oba tožnika, šteje pa se, da je izpolnjena, ko jo bo poravnal eden od njiju.
Sklep o oprostitvi, odlogu oziroma obročnem plačilu sodne takse koristi le tistemu dolžniku, ki mu je priznana oprostitev, odlog ali obročno plačilo.
V konkretnem primeru sodišče navedene priče ni zaslišalo kot izvedenke, temveč gre v bistvu za izvedeno pričo, torej kot pričo, ki ima za posebno zaznavanje dejstev posebno strokovno znanje oziroma izkušnje. Pritožbeno sodišče je že v več zadevah, na katere se sklicuje tudi pritožba, zavzelo stališče, da se za pričo, katere izpoved temelji ne le na zaznavanju dejstev in dogodkov, temveč ta dejstva tudi strokovno oceni in obrazloži, glede plačila stroškov upoštevajo določbe, ki jih ZDSS-1 določa za povračilo stroškov za izvedbo dokazov z izvedencem. To pomeni, da je določbo drugega odstavka 68. člena ZDSS-1 potrebno razlagati tako, da tožena stranka trpi ne samo stroške izvedbe dokaza z izvedencem, temveč tudi stroške izvedene priče in to ne glede na končni uspeh strank v postopku.
Takšna razlaga citirane določbe za konkreten primer pomeni, da ima zaslišana A.A., ki ni bila postavljena kot izvedenec, ampak je bila zaslišana kot priča, ki ima za zaznavanje določenih dejstev strokovno znanje, saj je v podjetju obračunavala plače in je sodelovala v postopku revizije in je šlo torej za t.i. izvedeno pričo, pravico do povračila potnih stroškov v višini 8,51 EUR na podlagi 242. člena ZPP v zvezi z določbami Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, ki jih je skladno z drugim odstavkom 68. člena ZDSS-1 dolžan povrniti toženec.
zavarovanje dokazov pred pravdo - samovoljen poseg v nepremičnino - nemogoča izvedba dokaza
Za izkaz utemeljene bojazni bi predlagateljica morala že v predlogu za zavarovanje dokazov konkretizirati nameravane posege v navedene nepremičnine ter posledice teh posegov, ki bodo onemogočale oziroma otežile izvedbo predlaganega dokaza, saj sam obstoj lastninske pravice in iz nje izhajajočih upravičenj v zvezi z nepremičnino sam po sebi še ne utemeljuje bojazni, da se dokazi v zvezi s to nepremičnino kasneje ne bodo mogli izvesti oziroma bo njihova izvedba težja.
sodna določitev meje - kriterij močnejše pravice - zakonita in dobroverna posest - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - sporni mejni svet - posestno stanje - izvrševanje posesti - načelo vestnosti in poštenja - dogovor o poteku meje
Pri institutu priposestvovanja je treba upoštevati tako časovne prvine (dolgotrajna posest) kot vrednotne prvine, ki se odražajo v zavesti in ravnanju obeh udeležencev (tako posestnika na eni kot v zemljiško knjigo vpisanega subjekta na drugi strani). Njuno ravnanje je treba presojati prav v luči temeljnih načel (skrbnost ter vestnost in poštenje).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00046699
ZZVZZ člen 87, 87/1. OZ člen 171.
regresna pravica zavoda - regres Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - odškodninska odgovornost delodajalca - poškodba pri delu - podlage odškodninske odgovornosti - navodila delodajalca o varnem opravljanju dela - področje strojev in opreme - zaščitna oprema - protipravno ravnanje delodajalca - soprispevek delavca - vmesna sodba
V danem primeru, ko toženka delavki ni dala ustreznega navodila, naj pri delu z vrtalnim strojem ne uporablja rokavic, delavka pa je delo napačno opravila tako, da se je z roko po nepotrebnem približala nevarnemu območju vrtalnega stroja, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je odgovornost za škodo deljena.
ZPP člen 25. ZD člen 163, 177, 177/1. ZS člen 114, 114/3. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8.
spor o pristojnosti - spor o krajevni pristojnosti - zapuščinska zadeva - prebivališče zapustnika - katastrska občina
Za zapuščinsko obravnavo je krajevno pristojno okrajno sodišče, na katerega območju je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče.
Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je opredeljeno s katastrskimi občinami.
odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec - ravnanje v skladu s pravili stroke - trditveno in dokazno breme - smučanje - otroci s posebnimi potrebami
Pri odgovornosti na podlagi prvega odstavka 147. člena OZ je trditveno in dokazno breme za ugotovitev, da je delavec ravnal tako, kot je treba, na delodjalcu oz. tožencu.
Toženec bi se tako lahko razbremenil odgovornosti, če bi dokazal, da so delavci zavarovanke pri izvajanju učenja smučanja tožnika v okviru šole v naravi ravnali tako, kot jim to nalagajo v primeru ravnanja z otroci s posebnimi potrebami, kakršne je imel tožnik, pravila pedagoške stroke.
verjetnost obstoja denarne terjatve - subjektivna nevarnost - prodaja nepremičnine po začetku postopka - začasna odredba
Sodišče prve stopnje je pri zaključku o neutemeljenosti toženčevega ugovora glede obstoja pogoja subjektivne nevarnosti pravilno zaključilo, da trenuten obstoj zadostnih sredstev za poplačilo tožnikove terjatve, subjektivne nevarnosti za bodočo uveljavitev terjatve ne izključuje.
vlaganja v nepremičnino - pridobitev solastniškega deleža - nova stvar - dajatveni zahtevek - verzija - delitev dediščine - dedni dogovor - adaptacija nepremičnine
Z adaptacijo hleva ni bila spremenjena substanca nepremičnine, temveč so ta vlaganja zgolj povečala njeno kakovost, funkcionalnost in vrednost. Ni šlo za tako obsežna in pomembna dela, da bi zaradi tega prvotni objekt v pretežnem delu prenehal obstajati. Nenazadnje se je ta adaptacija nanašala zgolj na določen del stavbe, tožnica pa uveljavlja svoja solastninska upravičenja na celotni nepremičnini.
Dedinji sta si ustrezno (vrednostno) razdelili zapustnikovo premoženje z dednim dogovorom, upoštevaje vse izboljšave in dograditve, ki so bile do tedaj izvedene. Brez predhodnega izpodbitja tega dednega dogovora tožnica ne more uspešno zatrjevati, da je dediščina, ki jo je prejela druga dedinja, vredna več oziroma da je v tem delu šlo za neutemeljen premik premoženja, zaradi česar je slednja neupravičeno obogatena, tožnica pa prikrajšana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSK00046756
ZGD-1-UPB3 člen 98, 98/2.. ZIZ-UPB4 člen 53, 53/2, 41, 41/1.. ZPP-UPB3 člen 82, 82/1, 339, 339/2, 339/2-11.
izvršba na podlagi verodostojne listine - skupno zastopanje - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - pooblastilo zastopnika - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Dolžnik ima dva zakonita zastopnika, ki družbo zastopata skupno (drugi odstavek 98. člena Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1). To pa pomeni, da eden izmed zakonitih zastopnikov nima upravičenja za samostojno zastopanje in v postopku sam za družbo tudi ne more veljavno opravljati procesnih dejanj. Ugovor zoper sklep o izvršbi bi tako v konkretnem primeru morala vložiti (podpisati) oba zakonita zastopnika, čemur pa ni bilo zadoščeno. Ker sodišče prve stopnje te pomanjkljivosti v fazi odločanja o predlogu za izvršbo po uradni dolžnosti ni odpravilo, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki terja razveljavitev izpodbijanega sklepa.
Zaključek, da je tožeča stranka pridobila premoženje (znesek 10.500,00 EUR), je sodišče sprejelo zgolj na podlagi izjave toženih strank, ki pa ga, ob nasprotovanju tožeče stranke v pritožbi, da denarja ni prejela, ni mogoče preizkusiti, saj v podkrepitev te ugotovitve sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo nobenih dokazov.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje začasnega zavarovanja - prejemnik premoženjske koristi - obrazložitev sklepa - sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi je globok poseg v premoženjske pravice lastnika predmeta zavarovanja, zato je vselej potrebna skrbna in temeljita presoja vseh relevantnih okoliščin o tem, ali so zakonski pogoji za odrejeni ukrep še vedno podani. Iz obrazložitve sklepa o podaljšanju začasnega zavarovanja mora biti torej jasno razvidno, da je sodišče opravilo (ponovno) presojo in na podlagi česa jo je opravilo, saj je obrazložena sodna odločba bistveni del poštenega sodnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00046692
SPZ člen 48. OZ člen 190, 190/1, 190/3. ZPP člen 7, 8, 184, 184/3, 212, 213, 214, 286a, 339, 339/2, 339/2-14.
vlaganja v kmetijo - pravna narava zahtevka za plačilo iz naslova vlaganj - obogatitev - verzijski zahtevek - izvajanje dokazov - dokazna ocena - razlogi o odločilnih dejstvih - zmotna uporaba materialnega prava - trditvena in dokazna podlaga - navedba pravno pomembnih dejstev - pomanjkljiva trditvena podlaga upnika - materialno procesno vodstvo in njegove meje - neupravičena pridobitev - specialni predpis - nesklepčen tožbeni zahtevek - večvrednost nepremičnine - nesporna dejstva
Tožnik zahteva povrnitev vlaganj oziroma stroškov investicij v sporne nepremičnine, pri tem pa ne navaja, zakaj bi bili toženci obogateni, niti ne trdi, da se je vrednost nepremičnin z njegovimi vlaganji kakorkoli povečala in bi v tem smislu večvrednost nepremičnin predstavljala obogatitev na strani tožencev kot lastnikov nepremičnin. Za zahtevek, kot ga uveljavlja tožnik, tako ni pravne podlage. Na nesklepčnost tožbenega zahtevka v tem delu so toženci opozorili že v odgovoru na tožbo, kasneje pa so še natančneje opredelili, zakaj menijo, da zahtevek ni sklepčen.
Kljub navedenemu tožnik, ki ga je zastopal odvetnik, trditev v tej smeri ni dopolnil. Sodišče prve stopnje tožnika glede na tako jasno opozorilo nasprotne stranke o nesklepčnosti zahtevka, samo ni bilo dolžno še na to posebej opozarjati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00048081
ZPP člen 224. ZD člen 210. ZZZDR člen 124, 126. DZ člen 185. OZ člen 550, 550/1, 564. ZN člen 3.
pogodba o preužitku - odplačen pravni posel - odplačno razpolaganje - dolžnost preživljanja staršev - pogodba v obliki notarskega zapisa - prava pogodbena volja - javna listina - izpodbojna zakonska domneva - ugotovitvena tožba - pravni interes za tožbo - izročilna pogodba - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku
Med pravdnima strankama je sporno, ali je pogodba, ki jo je tožnica sklenila z zapustnico, odplačna ali ne. Gre za vprašanje dejanske narave, ki ga zapuščinsko sodišče ne sme rešiti samo, ampak mora stranke napotiti na pravdo. Za odgovor na to vprašanje je namreč treba ugotoviti pravo pogodbeno voljo strank, kar terja izvedbo dokaznega postopka, ki ni v pristojnosti zapuščinskega sodišča.
Ker je bila pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa, ima pravni učinek javne listine, zato velja domneva resničnosti tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (224. člen ZPP), vendar je ta domneva izpodbojna. Zmotno je zato pritožbeno stališče, da pri notarskih zapisnih ne sme biti nikoli dvoma o pravnem značaju sklenjenega pravnega posla in o vsebini izražene pogodbene volje.
Sporna pogodba je po svoji vsebini in namenu dejansko pogodba o preužitku, ki je odplačen pravni posel.
ZP-1 člen 38, 63, 63/8.. ZUP člen 95.. ZZUSUDJZ člen 1, 6, 6/3, 6/6.
zahteva za sodno varstvo - zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - rok za vložitev zahteve za sodno varstvo - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - vročitev plačilnega naloga
Zahteva za sodno varstvo se vloži pri prekrškovnem (upravnem) organu, ki mora nato v skladu s 63. členom Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) z njo postopati po pravilih upravnega postopka (osmi odstavek 63. člena ZP-1 v zvezi z 38. členom ZP-1). Povedano pomeni, da se rok za vložitev zahteve za sodno varstvo presoja po pravilih za upravne zadeve. Sodišče se je zato pravilno sklicevalo na določbo šestega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 6. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-Cov-2 (Covid 19), po kateri so nujne tudi zadeve, pri katerih obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost, za premoženje večje vrednosti, če je od odločitve v zadevi odvisno preživljanje stranke, če je od odločitve odvisno uveljavljanje drugih pravic ali če je to nujno za učinkovito izvajanje oblasti za doseg namena iz 1. člena ZZUSUDJZ. Ker so roki v predmetni zadevi tekli, na kar je bil kršitelj tudi posebej opozorjen, je bila zahteva za sodno varstvo vložena prepozno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00048497
ZLNDL člen 2, 2/1, 7. SPZ člen 9, 43, 43/2.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - družbena lastnina - pravica uporabe - garaža na zemljišču v družbeni lastnini - dovoljenje za uporabo zemljišča za gradnjo garaže - gradbeno dovoljenje - provizorij - gradnja garaže - garaža kot pomožni objekt - prenos pravice uporabe - imetništvo pravice uporabe pred lastninjenjem - dejanski imetnik pravice uporabe na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - originaren način pridobitve - vpis v zemljiški knjigi - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - prenos lastninske pravice - domneva dobre vere - dokazno breme - priposestvovanje - dobroverni lastniški posestnik - nedovoljene pritožbene novote - funkcionalno zemljišče k stavbi
Ker gre za originaren način pridobitve lastninske pravice, odsotnost vpisa v zemljiški knjigi ni relevantna. Ključno je, kdo je bil v trenutku uveljavitve ZLNDL dejanski imetnik pravice uporabe. Pravica uporabe se je ob uveljavitvi ZLNDL transformirala v lastninsko pravico, zato je lahko z garažo prosto razpolagala in jo prodala.
spor majhne vrednosti - nepristop na narok - sodba na podlagi pripoznave
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da toženec na dne 2. 3. 2021 opravljeni narok za glavno obravnavo ni pristopil, čeprav je bil nanj pravilno vabljen in ni izkazal upravičenih razlogov za izostanek z naroka oziroma ni splošno znanih okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da iz upravičenih razlogov ni mogel priti na narok, in ker je bil na posledice izostanka opozorjen tudi v vabilu na narok, je sodišče na podlagi določila tretjega odstavka 454. člena ZPP brez nadaljnjega obravnavanja izdalo sodbo, s katero je zahtevku tožeče stranke ugodilo (sodbo na podlagi pripoznave), ker je ugotovilo, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP).
Pravno zmotno je stališče tožnikove pritožbe, da bi za ugotovitev tožnikovega soprispevka morala toženka zatrjevati in dokazovati, da njen zavarovanec ni mogel pričakovati in ne preprečiti tožnikovega ravnanja.
Takih trditev toženka res ni podala, ker so to ekskulpacijski razlogi za obstoj oziroma neobstoj objektivne odgovornosti njenega zavarovanca. Toženka pa ni trdila, da je njen zavarovanec prost odgovornosti zaradi tožnikovega ravnanja, ni zatrjevala pravnorelevantnih dejstev iz prvega in drugega odstavka 153. člena OZ.
Toženka je z zatrjevanim načinom tožnikovega ravnanja zatrjevala pravno odločilna dejstva za uporabo določbe tretjega odstavka 153. člena OZ, torej o tožnikovem soprispevku zaradi krivdnega ravnanja in posledične deljene odgovornosti, kot jo opredeljuje prvi odstavek 171. člena OZ. Očitek o nepravilni uporabi 153. člena OZ je neutemeljen.
Okrajna državna tožilka je dne 21. 5. 2021 podala predlog, da se zoper obdolženko pripor podaljša in sicer iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. V nasprotju s tem predlogom je sodišče prve stopnje pripor zoper obdolženko podaljšalo iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP in v obrazložitev sklepa tudi povzelo, da je državni tožilec obrazložil utemeljen sum, neogibno potrebnost in sorazmernost pripora ter tudi obdolženkino ponovitveno nevarnost.