Solidarna obveznost pomeni, da lahko sodišče terja na plačilo celotne sodne takse vsakega izmed tožnikov. Taksno obveznost sta zato dolžna poravnati oba tožnika, šteje pa se, da je izpolnjena, ko jo bo poravnal eden od njiju.
Sklep o oprostitvi, odlogu oziroma obročnem plačilu sodne takse koristi le tistemu dolžniku, ki mu je priznana oprostitev, odlog ali obročno plačilo.
poslovna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost odvetnika - mandatna pogodba - poklicna odgovornost odvetnika - vzročna zveza - nevložitev odgovora na tožbo - višina odškodnine - odločanje po prostem preudarku
Toženec je utečeno poslovno sodelovanje na podlagi mandatnega razmerja z nevložitvijo odgovora na tožbo prekršil ter ni ravnal s skrbnostjo, ki mu jo nalaga poostrena odvetnikova poklicna odgovornost, zato je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je podano njegovo protipravno ravnanje.
Ker deleža vzroka izdaje zamudne sodbe pri končni višini nastale škode ni bilo mogoče ugotoviti oziroma bi se mogel ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami, je sodišče prve stopnje o višini odškodnine odločilo po prostem preudarku na podlagi 216. člena ZPP.
Pravno zmotno je stališče tožnikove pritožbe, da bi za ugotovitev tožnikovega soprispevka morala toženka zatrjevati in dokazovati, da njen zavarovanec ni mogel pričakovati in ne preprečiti tožnikovega ravnanja.
Takih trditev toženka res ni podala, ker so to ekskulpacijski razlogi za obstoj oziroma neobstoj objektivne odgovornosti njenega zavarovanca. Toženka pa ni trdila, da je njen zavarovanec prost odgovornosti zaradi tožnikovega ravnanja, ni zatrjevala pravnorelevantnih dejstev iz prvega in drugega odstavka 153. člena OZ.
Toženka je z zatrjevanim načinom tožnikovega ravnanja zatrjevala pravno odločilna dejstva za uporabo določbe tretjega odstavka 153. člena OZ, torej o tožnikovem soprispevku zaradi krivdnega ravnanja in posledične deljene odgovornosti, kot jo opredeljuje prvi odstavek 171. člena OZ. Očitek o nepravilni uporabi 153. člena OZ je neutemeljen.
ZIZ-UPB4 člen 53, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/2.. ZPP-UPB3 člen 17, 17/2,19, 19/1, 30, 48.. ZS člen 103, 103/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine - delni ugovor - stvarna pristojnost sodišča - izključna stvarna in krajevna pristojnost za odločanje v sporih o pravicah intelektualne lastnine
Iz vsebine dolžnikovih navedb je sicer res mogoče razbrati, da del terjatve, ki jo upnik prisilno izterjuje, zanj očitno ni sporen. Vendar je potrebno upoštevati, da se v obravnavanem primeru vodi postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, v katerem izvršilno sodišče (niti prve niti druge stopnje) ni pristojno presojati vsebinske utemeljenosti dolžnikovih ugovornih navedb in predloženih dokazov oziroma upnikovega zahtevka, zato opravi zgolj formalni preizkus obrazloženosti dolžnikovega ugovora v smislu drugega odstavka 53. člena ZIZ. Izvršilno sodišče tako v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine upniku ne more (delno) 'priznati' njegove terjatve, temveč je to v celoti prepuščeno pristojnemu sodišču v kontradiktornem pravdnem postopku (drugi odstavek 62. člena ZIZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSC00047909
ZTuj člen 81. ZDRS člen 40. ZLPP člen 31. UZITUL člen 13. OZ člen 131. SZ člen 117. ZPŠOIRSP člen 10.
kršitev pravic osebnosti - povrnitev premoženjske škode - pravica do odkupa stanovanja - lastninski certifikat - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva
Za pridobitev lastninskega certifikata po ZLPP je odločilna okoliščina le državljanstvo RS na dan 5. 2. 1992, ne pa prijavljeno prebivališče v Republiki Sloveniji. Ob neizpodbijanem dejstvu, da na dan 5. 12. 1992 nista bila državljana RS in tudi nista do 25. 12. 1991 vložila prošnje za sprejem v državljanstvo RS, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da nista dokazala vzročne zveze za nastanek zatrjevane škode zaradi nepridobitve lastninskega certifikata. Če bi tožnika, ki sta izpolnjevala pogoje iz 13. člena UZITUL, pravočasno vložila prošnjo za sprejem v državljanstvo, bi bila v vseh pravicah in dolžnostih izenačena z državljani RS vse dotlej, dokler njuna prošnja ne bi bila rešena ne glede na to, kako dolgo bi jo upravni organ reševal, torej bi bila izenačena z državljani RS tudi glede pravice do pridobitve lastniškega certifikata na dan 5. 12. 1992.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSK00046756
ZGD-1-UPB3 člen 98, 98/2.. ZIZ-UPB4 člen 53, 53/2, 41, 41/1.. ZPP-UPB3 člen 82, 82/1, 339, 339/2, 339/2-11.
izvršba na podlagi verodostojne listine - skupno zastopanje - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - pooblastilo zastopnika - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Dolžnik ima dva zakonita zastopnika, ki družbo zastopata skupno (drugi odstavek 98. člena Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1). To pa pomeni, da eden izmed zakonitih zastopnikov nima upravičenja za samostojno zastopanje in v postopku sam za družbo tudi ne more veljavno opravljati procesnih dejanj. Ugovor zoper sklep o izvršbi bi tako v konkretnem primeru morala vložiti (podpisati) oba zakonita zastopnika, čemur pa ni bilo zadoščeno. Ker sodišče prve stopnje te pomanjkljivosti v fazi odločanja o predlogu za izvršbo po uradni dolžnosti ni odpravilo, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki terja razveljavitev izpodbijanega sklepa.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO plus - zavarovalno kritje - dokazno breme zavarovalnice - izključitev zavarovalnega kritja
Določila 1. člena Splošnih pogojev, kot sestavnega dela Pogodbe o AO+ zavarovanju in kot upoštevno materialnopravno podlago, ki v konkretnem primeru, kjer tožnik od toženca kot zavarovalnice, s katero je tožnikov delodajalec imel sklenjeno za motorno vozilo Pogodbo o AO+ zavarovanju, zahteva povrnitev škode zaradi v prometni nezgodi s tem vozilom utrpelih telesnih poškodb, izključuje uporabo 171. in 185. člena OZ.
Že po pogodbenem določilu je za ugovor (delne) izključitve zavarovalnega kritja trditveno in dokazno breme na strani zavarovalnice (toženca).
Iz zgolj pavšalnih glede navedb izhaja zaključek, da toženec svojega trditvenega in dokaznega bremena v zvezi z ugovorom izključitve zavarovalnega kritja ni zmogel.
V skladu s prvim odstavkom 365. člena ZKP se pomote v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti pisno izdelane sodbe z izvirnikom, lahko popravijo s posebnim sklepom. Takšen sklep o popravi sodbe se torej izda le, kadar je podana neskladnost med izrekom pisno izdelane sodbe in izvirnikom, pri čemer do takšne situacije v obravnavani zadevi ni prišlo. Sodišče prve stopnje si je namreč z izpodbijanim sklepom (že drugič) prizadevalo popraviti izrek pisno izdelane sodbe, katera se je dejansko ujemala z izvirnikom. Glede na to, da se je torej zapisnik o razglasitvi sodbe (izvirnik) popolnoma ujemal s pisno izdelano sodbo, pa je sodišče prve stopnje popravni sklep izdalo v nasprotju s prvim odstavkom 365. člena ZKP, saj je popravilo izvirnik, ne pa pisno izdelane sodbe.
Toženka ni podala nobenih konkretnih trditev glede narave napak na prejetem blagu in kako ter kdaj jih je grajala. Zato njenih ugovorov ni mogoče upoštevati.
Stranka mora kršitev določb postopka, na katere višje sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, uveljavljati takoj ko je to mogoče, sicer se nanje ne more sklicevati v pritožbi.
spor majhne vrednosti - nepristop na narok - sodba na podlagi pripoznave
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da toženec na dne 2. 3. 2021 opravljeni narok za glavno obravnavo ni pristopil, čeprav je bil nanj pravilno vabljen in ni izkazal upravičenih razlogov za izostanek z naroka oziroma ni splošno znanih okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da iz upravičenih razlogov ni mogel priti na narok, in ker je bil na posledice izostanka opozorjen tudi v vabilu na narok, je sodišče na podlagi določila tretjega odstavka 454. člena ZPP brez nadaljnjega obravnavanja izdalo sodbo, s katero je zahtevku tožeče stranke ugodilo (sodbo na podlagi pripoznave), ker je ugotovilo, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP).
pripor - utemeljen sum - nezakoniti dokazi - prima facie dokaz
Da bi domnevna nepravilnost pri pridobitvi določenega dokaza vplivala na obstoj utemeljenega suma, bi morala biti tako jasno izkazana, da bi bilo na prvi pogled očitno, da je pridobljeni dokaz nezakonit, kar pa v predmetni zadevi ni izkazano.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00046699
ZZVZZ člen 87, 87/1. OZ člen 171.
regresna pravica zavoda - regres Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - odškodninska odgovornost delodajalca - poškodba pri delu - podlage odškodninske odgovornosti - navodila delodajalca o varnem opravljanju dela - področje strojev in opreme - zaščitna oprema - protipravno ravnanje delodajalca - soprispevek delavca - vmesna sodba
V danem primeru, ko toženka delavki ni dala ustreznega navodila, naj pri delu z vrtalnim strojem ne uporablja rokavic, delavka pa je delo napačno opravila tako, da se je z roko po nepotrebnem približala nevarnemu območju vrtalnega stroja, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je odgovornost za škodo deljena.
odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec - ravnanje v skladu s pravili stroke - trditveno in dokazno breme - smučanje - otroci s posebnimi potrebami
Pri odgovornosti na podlagi prvega odstavka 147. člena OZ je trditveno in dokazno breme za ugotovitev, da je delavec ravnal tako, kot je treba, na delodjalcu oz. tožencu.
Toženec bi se tako lahko razbremenil odgovornosti, če bi dokazal, da so delavci zavarovanke pri izvajanju učenja smučanja tožnika v okviru šole v naravi ravnali tako, kot jim to nalagajo v primeru ravnanja z otroci s posebnimi potrebami, kakršne je imel tožnik, pravila pedagoške stroke.
motenje posesti - aktivna legitimacija - pravočasnost tožbe - prekluzivni rok za vložitev tožbe - posredna posest - ni razlogov o pravnorelevantnih dejstvih
Sodišče prve stopnjese v izpodbijanem sklepu ni izreklo o ugovoru pravočasnosti tožbe. Sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti je mogoče zahtevati le v predpisanih rokih iz 32. člena SPZ. Če sta tožnika rok za tožbo zamudila, bi jo sodišče moralo brez nadaljnjega zavreči, tožnika pa do njenega vsebinskega obravnavanja ne bi bila upravičena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00046692
SPZ člen 48. OZ člen 190, 190/1, 190/3. ZPP člen 7, 8, 184, 184/3, 212, 213, 214, 286a, 339, 339/2, 339/2-14.
vlaganja v kmetijo - pravna narava zahtevka za plačilo iz naslova vlaganj - obogatitev - verzijski zahtevek - izvajanje dokazov - dokazna ocena - razlogi o odločilnih dejstvih - zmotna uporaba materialnega prava - trditvena in dokazna podlaga - navedba pravno pomembnih dejstev - pomanjkljiva trditvena podlaga upnika - materialno procesno vodstvo in njegove meje - neupravičena pridobitev - specialni predpis - nesklepčen tožbeni zahtevek - večvrednost nepremičnine - nesporna dejstva
Tožnik zahteva povrnitev vlaganj oziroma stroškov investicij v sporne nepremičnine, pri tem pa ne navaja, zakaj bi bili toženci obogateni, niti ne trdi, da se je vrednost nepremičnin z njegovimi vlaganji kakorkoli povečala in bi v tem smislu večvrednost nepremičnin predstavljala obogatitev na strani tožencev kot lastnikov nepremičnin. Za zahtevek, kot ga uveljavlja tožnik, tako ni pravne podlage. Na nesklepčnost tožbenega zahtevka v tem delu so toženci opozorili že v odgovoru na tožbo, kasneje pa so še natančneje opredelili, zakaj menijo, da zahtevek ni sklepčen.
Kljub navedenemu tožnik, ki ga je zastopal odvetnik, trditev v tej smeri ni dopolnil. Sodišče prve stopnje tožnika glede na tako jasno opozorilo nasprotne stranke o nesklepčnosti zahtevka, samo ni bilo dolžno še na to posebej opozarjati.
pravica do poštenega sojenja - pravica do obrambe - beseda strank - stroški povzročeni s krivdnim ravnanjem - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izvirnik in pisni odpravek sodbe - sklep o popravi sodbe - vodenje glavne obravnave
Sodišče druge stopnje pritrjuje zagovornici, da so podane bistvene kršitev določb kazenskega postopka s tem, da je sodišče opravilo tajno glavno obravnavo, nato pa ne da bi zaključilo dokazni postopek, dopustila besedo strank, odredilo izpraznitev sodne dvorane ter zatem brez, da bi zaključila tajno obravnavo, razglasilo sodbo. Do izreka sodbe v konkretni zadevi tako sploh ni prišlo, saj sodišče prve stopnje niti ni zaključilo dokaznega postopka, temveč je procesni dejanji besede strank in razglasitev sodbe opravilo v fazi dokaznega postopka, kar je nedopustno. Ob tem je sodišče prve stopnje kršilo tudi obdolženčevo pravico do obrambe in poštenega sojenja, saj v okviru izvajanja besede strank, obdolžencu ni dalo zadnje besede, ki jo je dejansko imel pooblaščenec oškodovanke.
Kdaj gre za stroške, ki jih je procesni udeleženec povzročil po svoji krivdi, je dejansko vprašanje, ki ga sodišče presoja v vsaki konkretni situaciji. Zato mora sodišče s tehtnimi razlogi utemeljiti, zakaj šteje, da so določeni stroški nastali po krivdi procesnega udeleženca in torej navesti konkretne okoliščine, iz katerih je razvidno, da je krivdo za njihov nastanek pripisati točno določenemu procesnemu udeležencu. Slednjega sodišče prve stopnje ni storilo, zato je pritrditi zagovornici, ko pogreša argumentacijo teh odločilnih dejstev.
ZP-1 člen 38, 63, 63/8.. ZUP člen 95.. ZZUSUDJZ člen 1, 6, 6/3, 6/6.
zahteva za sodno varstvo - zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - rok za vložitev zahteve za sodno varstvo - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - vročitev plačilnega naloga
Zahteva za sodno varstvo se vloži pri prekrškovnem (upravnem) organu, ki mora nato v skladu s 63. členom Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) z njo postopati po pravilih upravnega postopka (osmi odstavek 63. člena ZP-1 v zvezi z 38. členom ZP-1). Povedano pomeni, da se rok za vložitev zahteve za sodno varstvo presoja po pravilih za upravne zadeve. Sodišče se je zato pravilno sklicevalo na določbo šestega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 6. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-Cov-2 (Covid 19), po kateri so nujne tudi zadeve, pri katerih obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost, za premoženje večje vrednosti, če je od odločitve v zadevi odvisno preživljanje stranke, če je od odločitve odvisno uveljavljanje drugih pravic ali če je to nujno za učinkovito izvajanje oblasti za doseg namena iz 1. člena ZZUSUDJZ. Ker so roki v predmetni zadevi tekli, na kar je bil kršitelj tudi posebej opozorjen, je bila zahteva za sodno varstvo vložena prepozno.
Sklep o ugovoru tožene stranke zoper prepis zapisa posnetka dela naroka za glavno obravnavo je sklep procesnega vodstva. Zoper sklepe, ki se nanašajo na vodstvo obravnave, ni posebne pritožbe. Če ZPP izrecno določa, da ni posebne pritožbe, se sme sklep sodišča prve stopnje izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo.
odmera višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo (gre za stanje po pretresu možganov, udarninsko - raztrganinsko rano na desni podlahti in glavi ter posttravmatsko stresno motnjo).