ZSDP-1 člen 4, 10, 43, 43/1, 43/3.. ZDR-1 člen 134.
materinsko nadomestilo - osnova za odmero nadomestila
V predmetni zadevi je v osnovo za odmero materinskega nadomestila potrebno šteti plače v strnjenih 12-ih mesecih. Tožnica je bila od aprila 2018 do maja 2019 kontinuirano v delovnem razmerju, delodajalec pa je plačo in prispevke obračunaval ter izplačeval na zakonit način, vključno za mesec maj 2018 dne 5. 6. 2018. Obračun in izplačilo plače za nazaj ne pomeni, da bi za mesec maj 2018 bilo upoštevnih 0,00 EUR in da v osnovo ne bi bila všteta plača, obračunana in izplačana junija 2018 za mesec maj 2018. Nenazadnje je takšen način obračunavanja in izplačevanja plač povsem v skladu s 134. členom (ZDR-1), ki kot matični materialno pravni predpis eksplicitno dopušča možnost obračuna in plačila plače najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja, ki ne sme biti daljše od enega meseca.
zadržanje v varovanem oddelku psihiatrične bolnišnice brez privolitve po sklepu sodišča - duševno zdravje - zdravljenje oseb z duševno motnjo - sprejem brez privolitve
Tako ugotovljenega dejanskega stanja pritožba ne izpodbija, sodišče prve stopnje pa ga je ocenilo kot hudo ogrožanje zdravja zadržanega. Pritožba izpodbija ta zaključek sodišča prve stopnje, vendar je po presoji pritožbenega sodišča zaključek o obstoju tega pogoja pravilen. S povzetimi ugotovitvami o verjetnem nastanku navedenih bolezenskih stanj kot posledici nespečnosti je po presoji pritožbenega sodišča zadostna konkretizacija za zaključek, da je izpolnjen pogoj iz 1. alineje 39. člena ZDZdr, nasprotno mnenje pritožbe pa ni utemeljeno.
fikcija osebne vročitve - pravno odločilna dejstva - vročitev v hišni predalčnik - obvestilo o prispelem pisanju - prepozen ugovor
Za nastop fikcije je odločilno, kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka.
Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 158, 158/1, 337, 337/1.
poziv na dopolnitev vloge - dopolnitev tožbe po izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine - taksna obveznost - neplačilo takse - ustavitev postopka - domneva umika tožbe - stroški postopka - nedovoljena pritožbena novota
Tožeča stranka mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške tudi v primeru, če so zaradi neplačane takse za tožbo izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa na podlagi domneve umika tožbe.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - izvedensko mnenje - ustno podajanje mnenja - žaljenje udeležencev v postopku
Vsebina izvedenskega mnenja in še posebej morebitno nestrinjanje strank z ugotovitvami izvedenca ne vplivajo in ne morejo vplivati na pravico izvedenca do plačila in povrnitve stroškov za opravljeno delo.
plačilo sodne takse - odlog plačila sodnih taks - pogoji za odlog - premoženjsko stanje - trditveno in dokazno breme - pritožbena novota
Ker predlagatelj v predlogu ni navedel pravno odločilnih dejstev o izpolnjevanju pogojev za odlog plačila sodne takse, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je predlog tožeče stranke za odlog plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje neutemeljen in ga je zato pravilno zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00046657
ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1. OZ člen 275, 378. SPZ člen 118.
izvršba - sklep o izvršbi - upravnik večstanovanjske stavbe - stroški obratovanja in upravljanja - pogodba o upravljanju - spor majhne vrednosti - pritožba v sporu majhne vrednosti - dovoljen pritožbeni razlog
V pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati oziroma je s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje neizpodbojno izhodišče tudi za pritožbeno odločitev. S pritožbenimi navedbami pa toženec skuša (sicer nekonkretizirano) izpodbiti dejanske ugotovitve o obstoju in višini dolga, s čimer uveljavlja pritožbeni razlog, ki v predmetnem sporu ni dopusten.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00046881
OZ člen 6, 6/1, 6/2, 58, 71, 71/1, 73, 73/3, 171, 239, 239/2, 240, 244, 246. ZPlaP člen 11, 13, 13/2, 24, 24/3. ZPSto člen 23.
poslovna odškodninska odgovornost - odgovornost banke - pogodba o vodenju transakcijskega računa - nepravilna izpolnitev pogodbe - izplačilo denarnih sredstev - nepooblaščena oseba - bančna kartica - vročanje bančne kartice - nepravilna vročitev - dvig gotovine - ekskulpacijski razlog - trditveno in dokazno breme - profesionalna skrbnost - ugotavljanje istovetnosti - vzročna zveza - teorija o adekvatni vzročnosti - deljena odgovornost - soprispevek k nastanku škode - dejanja stranskega intervenienta - ravnanje oškodovanca
Po stališčih sodne prakse ZPlaP še ni urejal položaja neodobrenih plačilnih transakcij.
Tovrstne kršitve pogodbe je sodna praksa obravnavala po splošnih pravilih OZ o poslovni odškodninski obveznosti.
V krog notranjih tveganj banke sodi zloraba bančnih instrumentov, lastna ravnanja banke – med drugim preverjanje identitete nalogodajalca in napake v zvezi s tem ter ravnanja tretjih, s katerimi je banka v drugem poslovnem odnosu (v obravnavanem primeru, ravnanje Pošte – stranskega intervenienta kot toženkinega izpolnitvenega pomočnika pri vročanju bančne kartice).
Pri povprečno skrbnem bančnem strokovnjaku bi morala dvom o identiteti nalogodajalca – komitenta, ki redno opravlja bančne posle po enakem vzorcu (v matični bančni poslovalnici z enim – določenim osebnim dokumentom) vzbuditi zlasti sprememba poslovalnice in identifikacijskega dokumenta, čemur tožena stranka ni posvetila nobene pozornosti.
Velja pravilo, da imajo dejanja stranskega intervenienta pravni učinek v tej – zanj tuji pravdi – le, če ne nasprotujejo strankinim procesnim dejanjem. Če jim nasprotujejo, veljajo strankina dejanja.
IZVRŠILNO PRAVO - NOTARIAT - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00049200
ZIZ člen 20a, 20a/1, 21, 21/1. ZN člen 4, 43, 43/1, 43/1-2, 50, 50/3. SPZ člen 142, 142/2. OZ člen 1024, 1024/1.
neposredno izvršljiv notarski zapis - sporazum o zavarovanju denarne terjatve v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa - kreditna pogodba - oblika pogodbe - določenost terjatve - sestavni del notarskega zapisa - priloga - primernost izvršilnega naslova - izvršljivost notarskega zapisa - primernost izvršilnega naslova za izvršbo
Zmotno je pritožnikovo stališče, da bi morala biti prej sklenjena Kreditna pogodba sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Tega niti ZIZ in ZN ne zahtevata. Kot upnik v odgovoru na pritožbo navaja, zadošča, da je obveznost v konkretnem izvršljivem notarskem zapisu določena. Sicer pa je hkrati tudi sestavina slednjega.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - prepozen predlog - zavrženje predloga
Sodišče druge stopnje pritrjuje zaključkom sodišča prve stopnje iz točke 3 obrazložitve izpodbijanega sklepa, da mora obsojenec v skladu z določbo drugega odstavka 129.a člena ZKP predlog za izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist vložiti v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe, če pa je bil njemu oziroma zagovorniku prepis sodbe vročen že po pravnomočnosti, pa začne predmetni petnajstdnevni rok teči od zadnje vročitve
ZPP člen 458, 458/1, 458/2. ZVPot člen 1, 1/19, 22, 22/1, 22/2, 24, 24/3, 24/3-3, 25b, 25b/1, 25b/1-3. OZ člen 1, 5, 8, 15, 729, 730, 731, 732, 733, 734, 735, 736, 737, 738. SPZ člen 27, 95, 95/8.
shranjevalna pogodba - potrošniški spor - varstvo potrošnikov - pogodba o opravljanju storitev - hramba vozil - prevzem vozila v posest - odplačna pogodba - potrošniška pogodba - pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - bistvena sestavina pogodbe - soglasje volj - običajna cena - tržna cena - subsidiarna uporaba zakona - pravice potrošnika - pojasnilna dolžnost - načelo afirmacije pogodb - dogovor o ceni - cena storitev - načelo enakovrednosti dajatev - načelo vestnosti in poštenja - dobroverni lastniški posestnik - specialni predpis - spor majhne vrednosti
Sodišče prve stopnje je vsebinsko skladno in zadostno obrazložilo, da je v konkretnem primeru kot specialni predpis potrebno uporabiti ZVPot, ker pa ZVPot shranjevalne pogodbe posebej ne ureja, se glede teh vprašanj uporabljajo določbe OZ.
Ker se pravdni stranki nista dogovorili za višino plačila za opravljeno storitev in toženec kot potrošnik ni bil vnaprej seznanjen s cenikom tožnika, toženca postavljena cena s strani tožnika kot podjetja ne zavezuje. Takšen pogodbeni pogoj je pravilno upoštevalo kot nepošteni in posledično nezavezujoč za toženca kot potrošnika.
Določitev cene pri shranjevalni pogodbi ni bistvena sestavina pogodbe, ampak je shranjevalna pogodba sklenjena tudi takrat, ko stranki nista določili cene hrambe.
Posledica odsotnosti dogovora o ceni ne povzroči spremembe narave pogodbe iz odplačne v neodplačno pogodbo.
Stranki sta sklenili odplačno pogodbo, pri sklepanju dvostranskih pogodb pa izhajajo udeleženci iz načela enake vrednosti vzajemnih dajatev in uravnoteženosti pravic, hkrati pa je vestno in pošteno, da stranka plača za koristi, ki jih je prejela na podlagi odplačne pogodbe. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno presojalo, kakšna bi bila običajna cena na trgu za konkretno opravljeno storitev. S takšno razlago je v celoti dosežen namen varstva potrošnika, ki je ravno v tem, da se prepreči samovoljno in brez vnaprejšnje seznanitve potrošnika določanje cene s strani podjetja.
ZIZ člen 15, 36. ZPP člen 116, 116/2, 117, 120, 120/2, 213, 213/2.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivost razloga za vrnitev v prejšnje stanje - vrnitev v prejšnje stanje v izvršilnem postopku - dokazi in izvajanje dokazov
Sodišče prve stopnje je pravilno, jasno in prepričljivo obrazložilo, da je dolžnik z zadostno stopnjo prepričljivosti dokazal, da je šlo pri zakoniti zastopnici dolžnika za zelo hudo in resno ter nepričakovano, nenadno bolezensko stanje, ki ji pred iztekom bolniškega staleža ni omogočilo normalno spremljanje in opravljanje službenih zadev, zato je vrnitev v prejšnje stanje za plačilo sodne takse (ki jo je dolžnik plačal že pred vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje) utemeljeno. Iz predloženih dokazov izhaja, da je zakonita zastopnica imela v predmetnem obdobju resen zdravstveni zaplet.
Razlog za zamudo pri plačilu sodne takse za ugovor namreč niso bile težave v notranjem razmerju in medsebojni komunikaciji med pooblaščencem in dolžnikom, temveč nenadna in nepredvidljiva bolezen zakonite zastopnice dolžnika, ki v tem primeru predstavlja upravičen razlog za zamudo in s tem utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pavšalne pritožbene navedbe glede predhodno odprtih več sodnih postopkov med strankama in da bi zato dolžnik po vložitvi ugovora moral pričakovati plačilni nalog za ugovor, so za presojo izpodbijanega sklepa nerelevantne, zato se višje sodišče do njih niti ne opredeljuje.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40.
nagrada cenilca - izjemno zahtevno izvedensko mnenje
Med izjemno zahtevna se uvrščajo le najbolj kompleksna in zapletena izvedenska mnenja, ko je na primer treba odgovoriti na več zahtevnih strokovnih vprašanj, obdelati več sklopov strokovnih vprašanj, ko je treba pritegniti k izdelavi mnenja tudi strokovnjake iz drugih področij, preštudirati ogromno dodatne literature in tako dalje.
Sodišče prve stopnje, ob upoštevanju obtoženčevih navedb o silobranu, priznanja krivde ne bi smelo sprejeti. Za zaključek, da je bilo dejanje res storjeno v silobranu, pa bi moralo izvesti celoten dokazni postopek.
Obveznost sodnika je, da preveri obseg priznanja in nedvoumnost tega, da se priznanje nanaša na kaznivo dejanje, kot je očitano v obtožnem aktu. To je še posebej pomembno, če obtoženec navaja okoliščine, iz katerih bi sodnik lahko sklepal, da je bilo dejanje storjeno drugače ali da obtoženec priznava drugo kaznivo dejanje, kot je opisano v obtožnici, pa tudi, če iz dokaznega gradiva ali navedb obtoženca izhaja, da bi lahko žrtev sama prispevala k storitvi kaznivega dejanja. Če je podan kakršenkoli dvom v zaključek, da je obtoženec storil očitano kaznivo dejanje, mora sodišče priznanje zavrniti in opraviti glavno obravnavo, na kateri lahko natančno razišče dejansko stanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00057395
OZ člen 82, 251, 251/5. ZPP člen 154, 154/1.
prodaja nepremičnine - pogodbena kazen - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - dogovor o pogodbeni kazni - razlaga pogodb - trditvena podlaga - uveljavljanje pogodbene kazni - odgovornost za zamudo z izpolnitvijo - postopek parcelacije - postopek pred geodetsko upravo - višina pogodbene kazni - odločitev o stroških postopka - načelo uspeha v postopku - načelo končnega uspeha
Na podlagi zaslišanja strank in pogodbe je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da sta se stranki dogovorili v 5. členu Pogodbe, da bo do 15. 12. 2010 predložen GURS takšen elaborat, ki bo omogočil izdajo pozitivne odločbe o parcelaciji, kar bi naprej omogočilo izpolnitev 4. člena Pogodbe, ki bi omogočil vpis lastninske pravice na novo nastali parceli v korist tožnikov.
ZPP člen 7, 236a, 236a/6, 236a/7, 458. OZ člen 619.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - popravilo avtomobila - postopek v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbi - nedovoljeni pritožbeni razlogi - razpravno načelo - izjava priče - predlog za zaslišanje priče - zaslišanje priče - zavrnitev dokaza - razlog za zavrnitev dokaza - pravica do izjave
Ker zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ne more biti pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti, so neupoštevne pritožbene navedbe, s katerimi skuša pritožnik izpodbiti pred prvostopenjskim sodiščem ugotovljeno dejansko stanje.
V skladu z razpravnim načelom lahko stranke (v okviru rokov in pogojev, ki jih določa ZPP) predlagajo dokaze, svoje predlagane dokaze pa lahko kadarkoli brez pojasnila umaknejo. Toženec zaslišanja te (ali katerekoli druge) priče ni predlagal, je pa po prejemu pisne izjave priče zahteval njegovo neposredno zaslišanje, kar je načeloma pravica stranke iz šestega odstavka 236.a člena ZPP. Vendar lahko sodišče, če na podlagi pridobljene pisne izjave priče ugotovi, da priča o odločilnih dejstvih ne more izpovedati, predlog za zaslišanje zavrne (sedmi odstavek 236.a člena ZPP).
skrbništvo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - alzheimerjeva bolezen - namen skrbništva - skrbnik
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da pritožnica ne more biti skrbnica nasprotnemu udeležencu, saj obstajajo okoliščine, ki kažejo na nasprotje med njenimi koristmi in koristmi nasprotnega udeleženca. Oseba, katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca, ne more biti skrbnik, ker ni pričakovati, da bo objektivno zastopala pravice in koristi varovanca.
izpolnjevanje kumulativnih pogojev - dodatek za pomoč in postrežbo - upravičenost
Tožnik, pri katerem je ugotovljeno, da je zmožnost premikanja zmanjšana najmanj za 70 % že vse od 1. 7. 2016, je dne 15. 10. 2018 s tem, ko se je zaposlil skladno z ugotovljeno dela zmožnostjo, izpolnil še nadaljnji pogoj oziroma oba zahtevana pogoja, določena v 100. členu ZPIZ-2 za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo. Od tedaj dalje, tj. od 15. 10. 2018 je tudi upravičen do tega denarnega prejemka, ne pa že od 1. 7. 2016, kot uveljavlja.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 15.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - nagrada za izvedenca
Izpodbijana sklepa o priznani izvedenini prof. dr. A.A. v višini 589,00 EUR in prof. dr. C.C. v višini 589,05 EUR (razlika znaša le 0,05 EUR in očitno izvira iz priglašene višine materialnega stroška) iz naslova zbiranja in proučevanja dodatne dokumentacije, nagrad za pisno izdelavo izvedenskega mnenja in materialnih stroškov tako pomanjkljivo obrazložena, da ju ni mogoče preizkusiti. V pisnih odpravkih sklepov je prišlo do bistvene kršitve iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.