IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00047264
ZIZ člen 272, 272/2-3.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - težko nadomestljiva škoda - nenadomestljiva škoda - nedenarna terjatev - motenje posesti - grozeča škoda - ogrevanje - ogroženost zdravja - zagotovljeni bivanjski pogoji - dokazni standard verjetnosti - sporno pravno razmerje
Nedvomno je z onemogočanjem ogrevanja prostorov in vode ter posledično zagotavljanja nujnih higienskih standardov, izkazana verjetnost, da je ogroženo zdravje tožnice in njenih otrok. Če gre za poseg v zdravje, je verjeten zaključek, da je mogoče govoriti o grozečem nastanku škode, ki je ni mogoče kar tako nadomestiti npr. z denarjem.
Namen ureditvene začasne odredbe je tudi v tem, da začasno uredi sporno pravno razmerje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00081589
URS člen 24. ZIZ člen 15, 19, 29a, 226, 226/1, 226/2, 226/3, 226/5, 227, 227/1, 239, 268, 278. DZ člen 1, 2, 2/1. ZPP člen 212, 321, 322 , 332, 337, 356.
začasna odredba - kršitev prepovedi iz začasne odredbe - izrek denarne kazni zaradi kršitve prepovedi iz začasne odredbe - vsebina začasne odredbe - prepovedana ravnanja - vsebinska presoja - prenehanje začasne odredbe - vsebina izreka sklepa - določnost izreka sklepa - oprava naroka v izvršilnem postopku - dokazno breme dolžnika - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik - nedenarna obveznost - določitev roka za izpolnitev obveznosti - izvršljivost odločbe - prepoved bodočih ravnanj - učinek sklepa o začasni odredbi - dvom v nepristranskost sojenja - naravni sodnik - vrnitev zadeve v ponovno sojenje pred drugim sodnikom - objava sklepa - pravica do objave - dovolitev vpogleda v sodni spis - javnost sojenja - novinarska etika - varstvo zasebnosti - pojem družine - pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja - aktivna legitimacija - višina denarne kazni
Pritožnik graja razloge sodišča prve stopnje v zvezi z zatrjevanjem, da je imel pravico do javne objave sklepa, s tem, da je večino osebnih podatkov upnikov anonimiziral, pri čemer pa je pustil imena in priimka obeh upnikov razkrita. Pritožbene trditve so materialnopravno napačne, odločitev sodišča prve stopnje pa materialnopravno pravilna. Pritožnik poskuša s svoje materialnopravno stališče obrazložiti tudi s sklicevanjem na izjavo za javnost Vrhovnega sodišča RS v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. X Ips 4/2020, s katero se je Vrhovno sodišče RS opredelilo do pravice do vpogleda v sodne spise in s tem posredno do javnosti sojenja. Navedeno stališče Vrhovnega sodišča je pravilno, vendar je potrebno vedno upoštevati, da je dolžnost tudi novinarjev, ko dostopajo do odločitev sodišč, spoštovanje novinarskega etike in varovanje zasebnosti strank in udeležencev, hkrati pa tudi kot v tem konkretnem primeru, sledenju dolžnosti, ki izhajajo iz sodnih odločb v vsakem konkretnem primeru, torej opustitvenih ravnanj, določenih v sklepu o izdaji začasne odredbe v tem postopku. Posledično je tudi pravno neupoštevna trditev pritožnika, da sta upnika s tem, ko sta v svoji vlogi navajala trditve glede zdravstvenega stanja matere in sestre, privolila, da so te prišle v javnost. Pritožnika namreč nista mogla predpostavljati, da bo dolžnik kljub izdani začasni odredbi in neupoštevanje ustavne pravice iz 24. člena Ustave RS oziroma neupoštevanjem uporabe 321. in 322. ter 332. člena ZPP v zvezi s 15. členom in 239. členom ZIZ, objavil praktično celoten sklep o začasni odredbi, zgolj z brisanjem emša in davčnih številk upnikov. Sodišče prve stopnje je torej pravilno zaključilo, da je iz objave jasno razvidno tako ime kot tudi priimek upnikov, s čimer je odločba v celoti personalizirana in posledično je v popolnosti določeno tudi za katero mater in sestro upnice gre. Objava neanominiziranih sodnih odločitev z objavo osebnih podatkov o zdravstvenem stanju matere in sestre upnice je torej v nasprotju z izdano začasno odredbo in ciljem, katerega zatrjuje dolžnik v pritožbi, to je javna razprava o razmerju med svobodo tiska in pravico do zasebnosti.
Pritožnik še trdi, da je potrebno pri denarni kazni upoštevati njen namen in ostale pravne institute, ki se v pravnem redu upoštevajo pri odmeri kazenske sankcije, kot denimo stopnja ogrožanja ali posega v zavarovano dobrino ter pravne vrednote ter vse ostale okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno. Višje sodišče pritožniku pojasnjuje, da se o višini prvotno zagrožene denarne kazni odloča že v okviru izdaje sklepa o začasni odredbi oziroma v ugovornem postopku, v tem konkretnem postopku pa je sodišče prve stopnje v zadostni meri upoštevalo namen izdaje sklepa začasne odredbe v primerjavi s kršitvijo opustitvene dolžnosti dolžnika izrečene v sklepu o začasni odredbi.
skrbništvo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - alzheimerjeva bolezen - namen skrbništva - skrbnik
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da pritožnica ne more biti skrbnica nasprotnemu udeležencu, saj obstajajo okoliščine, ki kažejo na nasprotje med njenimi koristmi in koristmi nasprotnega udeleženca. Oseba, katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca, ne more biti skrbnik, ker ni pričakovati, da bo objektivno zastopala pravice in koristi varovanca.
dodatek za pomoč in postrežbo - neizpolnjevanje pogojev - gostota pokojninske dobe
Ker tožnica na dan nastanka I. kategorije invalidnosti 8 let pokojninske dobe in torej zahtevane gostote pokojninske dobe ni izpolnila, ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine. Posledično tožnica tudi ne izpolnjuje kumulativno zahtevanih pogojev določenih v 99. členu ZPIZ-2 za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.
ZPP člen 7, 236a, 236a/6, 236a/7, 458. OZ člen 619.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - popravilo avtomobila - postopek v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbi - nedovoljeni pritožbeni razlogi - razpravno načelo - izjava priče - predlog za zaslišanje priče - zaslišanje priče - zavrnitev dokaza - razlog za zavrnitev dokaza - pravica do izjave
Ker zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ne more biti pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti, so neupoštevne pritožbene navedbe, s katerimi skuša pritožnik izpodbiti pred prvostopenjskim sodiščem ugotovljeno dejansko stanje.
V skladu z razpravnim načelom lahko stranke (v okviru rokov in pogojev, ki jih določa ZPP) predlagajo dokaze, svoje predlagane dokaze pa lahko kadarkoli brez pojasnila umaknejo. Toženec zaslišanja te (ali katerekoli druge) priče ni predlagal, je pa po prejemu pisne izjave priče zahteval njegovo neposredno zaslišanje, kar je načeloma pravica stranke iz šestega odstavka 236.a člena ZPP. Vendar lahko sodišče, če na podlagi pridobljene pisne izjave priče ugotovi, da priča o odločilnih dejstvih ne more izpovedati, predlog za zaslišanje zavrne (sedmi odstavek 236.a člena ZPP).
odmera nagrade in stroškov izvedenca - izvedensko mnenje - ustno podajanje mnenja - žaljenje udeležencev v postopku
Vsebina izvedenskega mnenja in še posebej morebitno nestrinjanje strank z ugotovitvami izvedenca ne vplivajo in ne morejo vplivati na pravico izvedenca do plačila in povrnitve stroškov za opravljeno delo.
IZVRŠILNO PRAVO - NOTARIAT - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00049200
ZIZ člen 20a, 20a/1, 21, 21/1. ZN člen 4, 43, 43/1, 43/1-2, 50, 50/3. SPZ člen 142, 142/2. OZ člen 1024, 1024/1.
neposredno izvršljiv notarski zapis - sporazum o zavarovanju denarne terjatve v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa - kreditna pogodba - oblika pogodbe - določenost terjatve - sestavni del notarskega zapisa - priloga - primernost izvršilnega naslova - izvršljivost notarskega zapisa - primernost izvršilnega naslova za izvršbo
Zmotno je pritožnikovo stališče, da bi morala biti prej sklenjena Kreditna pogodba sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Tega niti ZIZ in ZN ne zahtevata. Kot upnik v odgovoru na pritožbo navaja, zadošča, da je obveznost v konkretnem izvršljivem notarskem zapisu določena. Sicer pa je hkrati tudi sestavina slednjega.
ZIZ člen 15, 36. ZPP člen 116, 116/2, 117, 120, 120/2, 213, 213/2.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivost razloga za vrnitev v prejšnje stanje - vrnitev v prejšnje stanje v izvršilnem postopku - dokazi in izvajanje dokazov
Sodišče prve stopnje je pravilno, jasno in prepričljivo obrazložilo, da je dolžnik z zadostno stopnjo prepričljivosti dokazal, da je šlo pri zakoniti zastopnici dolžnika za zelo hudo in resno ter nepričakovano, nenadno bolezensko stanje, ki ji pred iztekom bolniškega staleža ni omogočilo normalno spremljanje in opravljanje službenih zadev, zato je vrnitev v prejšnje stanje za plačilo sodne takse (ki jo je dolžnik plačal že pred vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje) utemeljeno. Iz predloženih dokazov izhaja, da je zakonita zastopnica imela v predmetnem obdobju resen zdravstveni zaplet.
Razlog za zamudo pri plačilu sodne takse za ugovor namreč niso bile težave v notranjem razmerju in medsebojni komunikaciji med pooblaščencem in dolžnikom, temveč nenadna in nepredvidljiva bolezen zakonite zastopnice dolžnika, ki v tem primeru predstavlja upravičen razlog za zamudo in s tem utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pavšalne pritožbene navedbe glede predhodno odprtih več sodnih postopkov med strankama in da bi zato dolžnik po vložitvi ugovora moral pričakovati plačilni nalog za ugovor, so za presojo izpodbijanega sklepa nerelevantne, zato se višje sodišče do njih niti ne opredeljuje.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 15.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - nagrada za izvedenca
Izpodbijana sklepa o priznani izvedenini prof. dr. A.A. v višini 589,00 EUR in prof. dr. C.C. v višini 589,05 EUR (razlika znaša le 0,05 EUR in očitno izvira iz priglašene višine materialnega stroška) iz naslova zbiranja in proučevanja dodatne dokumentacije, nagrad za pisno izdelavo izvedenskega mnenja in materialnih stroškov tako pomanjkljivo obrazložena, da ju ni mogoče preizkusiti. V pisnih odpravkih sklepov je prišlo do bistvene kršitve iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 158, 158/1, 337, 337/1.
poziv na dopolnitev vloge - dopolnitev tožbe po izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine - taksna obveznost - neplačilo takse - ustavitev postopka - domneva umika tožbe - stroški postopka - nedovoljena pritožbena novota
Tožeča stranka mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške tudi v primeru, če so zaradi neplačane takse za tožbo izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa na podlagi domneve umika tožbe.
ZKP člen 285d, 285d/2, 285d/3, 285e, 285e/2, 285e/3.
predobravnavni narok - predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - konkretizacija dokazov - odločanje po uradni dolžnosti
Na kršitve ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin je sodišče dolžno po uradni dolžnosti paziti tekom celotnega postopka, v vseh njegovih fazah, vendar pa če takšnih kršitev ne ugotovi po uradni dolžnosti, stranke pa jih ne zatrjujejo na v kazenskem postopkovniku predpisan konkretiziran način, potem sodišče v sklepu ni dolžno po uradni dolžnosti utemeljevati, zakaj šteje, da določeni dokazi niso nedovoljeni. Prav tako pa stranke v postopku niso upravičene navajati nove ter širiti že podane ekskluzijske predloge šele v fazi pritožbenega postopka, saj se do takšnih navajanj sodišče prve stopnje niti ni moglo opredeliti.
fikcija osebne vročitve - pravno odločilna dejstva - vročitev v hišni predalčnik - obvestilo o prispelem pisanju - prepozen ugovor
Za nastop fikcije je odločilno, kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka.
Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
ZUP člen 7, 125, 147, 260, 260-4, 279, 279/1, 279/1-6.. ZSDP člen 96.
dodatek za nego otroka - ničnost in obnova postopka - zdravstvena dokumentacija
Sodišče je pravilno opozorilo, da v predmetni zadevi mnenje zdravniške komisije, ki je podlaga za samo upravno odločitev organa, ne predstavlja predhodnega vprašanja, opredeljenega v 147. členu ZUP. Pravilno je razlogovanje, da v postopku odločanja o pravici do nadomestila za nego otroka odloča upravni organ, na podlagi mnenja zdravniške komisije o izpolnjevanju pogojev zdravstvenega oziroma funkcionalnega stanja otroka. Takšno mnenje je po zakonu obvezno v vsakem posamičnem postopku. V vsakem postopku posebej je potrebno pridobiti svežo zdravstveno dokumentacijo, ki tvori prilogo k zahtevi za uvedbo postopka.
plačilo sodne takse - odlog plačila sodnih taks - pogoji za odlog - premoženjsko stanje - trditveno in dokazno breme - pritožbena novota
Ker predlagatelj v predlogu ni navedel pravno odločilnih dejstev o izpolnjevanju pogojev za odlog plačila sodne takse, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je predlog tožeče stranke za odlog plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje neutemeljen in ga je zato pravilno zavrnilo.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40.
nagrada cenilca - izjemno zahtevno izvedensko mnenje
Med izjemno zahtevna se uvrščajo le najbolj kompleksna in zapletena izvedenska mnenja, ko je na primer treba odgovoriti na več zahtevnih strokovnih vprašanj, obdelati več sklopov strokovnih vprašanj, ko je treba pritegniti k izdelavi mnenja tudi strokovnjake iz drugih področij, preštudirati ogromno dodatne literature in tako dalje.
Sodišče prve stopnje, ob upoštevanju obtoženčevih navedb o silobranu, priznanja krivde ne bi smelo sprejeti. Za zaključek, da je bilo dejanje res storjeno v silobranu, pa bi moralo izvesti celoten dokazni postopek.
Obveznost sodnika je, da preveri obseg priznanja in nedvoumnost tega, da se priznanje nanaša na kaznivo dejanje, kot je očitano v obtožnem aktu. To je še posebej pomembno, če obtoženec navaja okoliščine, iz katerih bi sodnik lahko sklepal, da je bilo dejanje storjeno drugače ali da obtoženec priznava drugo kaznivo dejanje, kot je opisano v obtožnici, pa tudi, če iz dokaznega gradiva ali navedb obtoženca izhaja, da bi lahko žrtev sama prispevala k storitvi kaznivega dejanja. Če je podan kakršenkoli dvom v zaključek, da je obtoženec storil očitano kaznivo dejanje, mora sodišče priznanje zavrniti in opraviti glavno obravnavo, na kateri lahko natančno razišče dejansko stanje.
zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - obstoj verjetnosti terjatve - sef - neznatna škoda - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - odprtje trr - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja
Golo zatrjevanje tožnika, da je toženka odprla in presnela sredstva na drug bančni račun in sef ter sredstva prenesla na bančni račun hčerke, so presplošne trditve, ki ne izkazujejo konkretne subjektivne nevarnosti, da bo prav zaradi konkretnih ravnanj toženke uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Odprtje drugega bančnega računa in prenos sredstev na nov bančni račun samo po sebi še ne izkazuje obstoja subjektivne konkretne nevarnosti. Gre le za prenos obstoječih sredstev na drug transakcijski račun, odprt pri drugem ponudniku plačilnih storitev na območju R Slovenije. Pri tem niti ne pride do spremembe oblike ali količine premoženja, takšnega ravnanja pa tudi ni mogoče opredeliti kot skrivanje premoženja. Smiselno enako je tudi v primeru odprtja in prenosa sredstev v sef banke, kjer gre le za spremembo elektronsko knjiženega denarja v dejansko fizično gotovinsko obliko.
ZSDP-1 člen 4, 10, 43, 43/1, 43/3.. ZDR-1 člen 134.
materinsko nadomestilo - osnova za odmero nadomestila
V predmetni zadevi je v osnovo za odmero materinskega nadomestila potrebno šteti plače v strnjenih 12-ih mesecih. Tožnica je bila od aprila 2018 do maja 2019 kontinuirano v delovnem razmerju, delodajalec pa je plačo in prispevke obračunaval ter izplačeval na zakonit način, vključno za mesec maj 2018 dne 5. 6. 2018. Obračun in izplačilo plače za nazaj ne pomeni, da bi za mesec maj 2018 bilo upoštevnih 0,00 EUR in da v osnovo ne bi bila všteta plača, obračunana in izplačana junija 2018 za mesec maj 2018. Nenazadnje je takšen način obračunavanja in izplačevanja plač povsem v skladu s 134. členom (ZDR-1), ki kot matični materialno pravni predpis eksplicitno dopušča možnost obračuna in plačila plače najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja, ki ne sme biti daljše od enega meseca.