Odločba o priglasitvi starega orožja po 18. členu Zakona o orožju se izda lahko le osebi, ki je tako orožje nabavila na zakonit način od osebe, ki je tako orožje zakonito posedovala, torej je imela zanj odločbo, izdano na podlagi že navedene zakonske določbe (listino za posest tega orožja).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti - pogoji
Okoliščine, ki jih čutijo predlagatelji kot motnje v postopkih, so takšne, da jih je mogoče odpraviti, če res obstajajo, z drugimi instituti pravdnega, kazenskega in sploh sodnega postopka (po dveh so že posegli - izločitev in nadzorstvena pritožba). Če pa se kakšen med njimi izkaže kot neutemeljen, pa to seveda ni razlog za smotrno delegacijo. Ta je utemeljena, denimo, kadar to narekujejo posebni oziri javnega reda ali varnosti ali če bi sojenje pred pristojnim sodiščem utegnilo ogroziti neodvisnost ali nepristranskost sodnika glede razpoloženja okolja, v katerem se nahaja sodišče, nikakor pa ne, če je ena izmed strank eden izmed direktorjev nekega podjetja z območja sodišča.
SZ člen 50, 50/2. ZUN člen 50, 50/2.ZUP člen 263, 263/1-1.
odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - odločba, ki jo izda stvarno nepristojen organ - dovoljenje za opravljanje dejavnosti v stanovanju
Višji organ mora po nadzorstveni pravici odpraviti odločbo nižjega organa, če ugotovi, da jo je izdal stvarno nepristojni organ (namesto po členu 50/II SZ organ, pristojen za stanovanjske zadeve, bi jo moral izdati organ, pristojen po čl. 50/II ZUN).
upravni postopek - obrazložitev odločbe - napredovanje v naziv
Pristojni organ mora dejansko stanje in razloge, ki glede na dejansko stanje narekujejo odločitev, navedeno v izreku odločbe (2. odst. 209. čl. ZUP) obrazložiti. Tožena stranka je to določbo kršila, ker ne navaja, katerih izmed v tožnikovi zahtevi za napredovanje naštetih drugih strokovnih del in naknadno predloženih dokazil ni upoštevala in iz katerih razlogov.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS03467
ZD člen 106, 111.ZOR člen 210, 210/3.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - pridržanje pravic ob izročitvi - preužitkarska pogodba - neupravičena pridobitev
210. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) ureja razmerja, ki nastanejo brez pravne podlage ali če je pravna podlaga pozneje odpadla. Če korist nastane na veljavni pravni podlagi, ne gre za neupravičeno obogatitev po navedenem določilu ZOR.
Preužitkarske pogodbe sodna praksa zaradi pomanjkanja oblike in zaradi njihove vsebine ponavadi obravnava kot preužitkarske pogodbe obligacijskega prava. Toda to velja le za pogodbe med strankami, ki ne morejo biti stranke prave izročilne pogodbe. Preužitkarske pogodbe, ki jo sklenejo zapustnik in potomci, pa ni mogoče presojati le po obligacijskem pravu, temveč je zanjo treba analogno uporabiti tudi določbe o pravi izročilni pogodbi iz 106. člena Zakona o dedovanju (Ur.l. SRS, št. 15/76 in 23/78, v nadaljevanju ZD).
Dejstvo, da pogodba, sklenjena med očetom pravdnih strank in toženko, zaradi pomanjkanja obličnosti ni prava izročilna pogodba, zato ne sme poslabšati tožnikovega položaja.
Carinski zakon (1976) člen 370, 370/1-11, 389, 389/1.
carinski prekršek - prijava blaga prevzemni carinarnici - uvedba carinskega postopka po pravnomočnosti odločbe o carinskem prekršku
Določba 1. odst. 389. čl. CZ nalaga uvedbo postopka carinjenja po uradni dolžnosti, če se z odločbo o prekršku ne vzame blago. Carinske dajatve se izterjajo od storilca prekrška. Če se od slednjega ne morejo izterjati, se lahko izterjajo od nepoštenega posestnika blaga.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - hujša kršitev delovne obveznosti
Poskus storitve kaznivega dejanja majhne tatvine ni kaziv, zato niso podani elementi hujše kršitve delovne obveznosti, ki se stori z dejanjem, ki pomeni kaznivo dejanje.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - trajni presežek
Revizijsko sodišče sodi, da se v primeru, če so izdelana vnaprej določena merila za ugotavljanje delovne uspešnosti, ta lahko ugotavlja tudi v različnih časovnih obdobjih. Pogoj pa je, da so delovna mesta podobna ali vsaj primerljiva, ocenjevalni kriteriji pa enaki, saj je le tako možna objektivna ocena uspešnosti na tem delu. Če niso izpolnjeni ti pogoji, pa je ugotavljanje uspešnosti v različnih časovnih obdobjih res nemogoče, ker ni bistvenega elementa primerljivosti.
Sklicevanje na četrti odstavek 382. člena ZPP, da je revizija dovoljena tudi zoper sklep o izdaji začasne odredbe ni utemeljeno, ker je treba upoštevati tudi prvi odstavek 400. člena ZPP, po katerem je dovoljena revizija le zoper sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan. Z izdajo sklepa o začasni odredbi pa postopek ni pravnomočno končan.
ZDR (1990) člen 103. ZDSS člen 14. ZPP (1977) člen 370, 370/3.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - nova dejstva in dokazi - ugovorni postopek pri delodajalcu
Ker je bila tožniku izdana odločba direktorja tožene stranke, ne da bi mu bila dana v tem ugotovitvenem postopku možnost, da sam navaja dejstva, ki vplivajo na pridobitev ali spremembo njegovih pravic, je tudi po presoji revizijskega sodišča nujno - zaradi ustavnega načela enakega varstva pravic - upoštevati nova dejstva, ki jih delavec uveljavlja v zahtevi za varstvo pravic in ki so nastala do izteka ugovornega roka. Po presoji revizijskega sodišča bi moral delavski svet tožene stranke ob zatrjevanem dejstvu, da ima tožnik nezaposleno ženo, prijavljeno na zavodu za zaposlovanje, ravnati skladno določilu iz 103. člena ZDR v zvezi s 14. členom ZDSS in tretjim odstavkom 370. člena ZPP. Ker delavski svet v postopku odločanja o varstvu pravic pri svoji odločitvi, s katero je kljub zatrjevanemu, za pravilno odločitev pravno pomembnemu dejstvu, vzdržal v veljavi odločitev prvostopnega organa, ni ravnal skladno določilu 103. člena ZDR, je njegov sklep nezakonit tudi iz formalnih razlogov.
ZPP (1977) člen 332, 332/1, 332/1-4, 354, 354/2, 354/2-6.
sodba na podlagi izostanka - kršitev določb pravdnega postopka
Čeprav je pogoj za izdajo sodbe zaradi izostanka, določen v 4. točki 332. člena ZPP, po vsebini materialnopravne narave, je v zakonu opredeljena kot procesna predpostavka. Njeno neupoštevanje zato pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je glede na določbo 6. točke drugega odstavka 354. člena ZPP absolutne narave.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznosti - nezakonito razpolaganje z družbenimi sredstvi
Očitek revizije, da v ravnanju tožnika - ki denarja ni odnesel iz prostorov tožene stranke - ni zaznati elementov dejanskega stanu prilastitve, ne drži. Za prilastitev stvari je odločujoče, da delavec z odvzemom onemogoči razpolaganje prejšnjemu imetniku, saj preide stvar v storilčevo dejansko razpolaganje. Pri tem ni pomembno, da je stvar odnešena iz prostora, kjer je bila vzeta, zadošča, da jo delavec spravi v žep, v skrinjico ali podobno oziroma da jo sicer loči od drugih stvari.
delovno razmerje pri delodajalcu - odgovornost za delovne obveznosti - disciplinska odgovornost
Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožničinemu zahtevku in je odločbi disciplinskih organov tako spremenilo, da je tožnici na podlagi drugače ugotovljene kvalifikacije kršitve delovnih obveznosti disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja spremenilo v ukrep javni opomin. Sodišče druge stopnje je na pritožbo toženca sodbo spremenilo in zavrnilo zahtevek. Odločitev je obrazložilo s tem, da so disciplinski organi preklicali pogojno odložitev izvršitve disciplinskega ukrepa za eno od prejšnjih kršitev. Ker je tožnica storila hujšo kršitev delovnih obveznosti v preizkusni dobi, je prepuščeno disciplinskim organom ali bodo pogojno odložitev ukrepa preklicali ali bodo izrekli drug ukrep.
Sodišče je na podlagi določbe 7. člena ZPP v zvezi s 14. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. list RS, št. 19/94 - ZDSS), s katero je uzakonjeno načelo materialne resnice, dolžno ugotoviti dejansko podlago odločbe in zato tudi samo skrbeti za izvedbo dokazov, ki po njegovi oceni pripomorejo k ugotavljanju resnice (tretji in četrti odstavek). Vendar pa glede na načelo proste dokazne presoje iz 8. člena ZPP sodišče samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost, zato ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlagajo stranke. Sodišče druge stopnje se je zato v okviru preizkusa pravilnosti in zakonitosti prvostopnega sklepa v mejah razlogov iz drugega odstavka 365. člena ZPP pravilno oprlo na ugotovljeno dejansko podlago. Ob dejanski ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnica vsaj v marcu 1993 zvedela za domnevno kršitev svoje pravice, je imelo pritožbeno sodišča za svojo pravno pravilno presojo oporo tudi v določbi drugega odstavka 80. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja.
KPND člen 39. ZPP (1977) člen 385, 385/1, 385/1-3, 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/1, 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - plače in drugi prejemki - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu zahtevku in je razveljavilo del dokončne odločbe toženca na podlagi katere je bila tožniku znižana plača, ker izobrazba, ki jo je imel, ni ustrezala zahtevam delovnega mesta. Sodišče druge stopnje je na pritožbo toženca odločbo prvega sodišča spremenilo in je zahtevek zavrnilo. Menilo je, da je nepravilno stališče sodišča prve stopnje, da bi toženec lahko znižal plačo, če bi imel tožnik nižjo stopnjo izobrazbe od zahtevane, ne bi je pa smel znižati, ker je imel tožnik višjo stopnjo izobrazbe od zahtevane, čeprav ni ustrezala delovnemu mestu. Ker ni imel zahtevane izobrazbe, njegov zahtevek ni utemeljen.
Reviziji tožnika je sodišče ugodilo zaradi bistvene kršitve določb postopka, kot tudi zmotne uporabe materialnega prava in je razveljavilo odločbo sodišča druge stopnje. Materialno pravo je bilo kršeno tudi, ker ni bilo zavzeto stališče do 39. člena splošne kolektivne pogodbe za negospodarstvo.
delovno razmerje pri delodajalcu - razporeditev na drugo delovno mesto
Potrebno pa bi bilo, da bi revidentka, če je tožnico razporejala na delovno mesto, za katero se zahteva nižja stopnja stokovne izobrazbe (za stopnjo nižje delovno mesto, kot je to opredelila revidentka v svojih listinah), imela za to podlago v splošnem aktu. Ta akt (pravilnik o delovnih razmerjih) trajne razporeditve na delovna mesta, za katera se zahteva nižja strokovna izobrazba od delavčeve, ne pozna, saj je možna samo začasna razporeditev na tako delovno mesto (60. člen pravilnika). Pri izjemni trajni razporeditvi pa mora obvezno biti dano delavčevo soglasje (tretji odstavek 59. člena pravilnika). Ker tožnica soglasja za sporno razporeditev ni dala, jo na tako delovno mesto trajno, po določbi 17. člena ZTPDR, ki naj bi po navedbah revidentke bila uporabljena, ni bilo mogoče razporediti (18. člen ZTPDR tako ureja drug postopek, ki v spornem primeru ni bil zatrjevan).
zahteva za varstvo zakonitosti - zahteva za sodno varstvo - kazen - dejansko stanje
1) Zahteve za varstvo zakonitosti ne more vložiti kaznovani ali njegov zagovornik. 2) Z zahtevo za sodno varstvo ni mogoče izpodbijati primernosti izrečene kazni in tudi ne uveljavljati zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.