Za plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora po 76.a členu ZUN zaradi nedovoljene gradnje stanovanjske hiše je bistvena okoliščina gradnja pred pridobitvijo pravnomočnega lokacijskega dovoljenja.
prodajna pogodba - odgovornost za stvarne napake - garancija za brezhibno delovanje stvari - garancijski list - tehnično blago - odgovornost prodajalca in proizvajalca - pravice kupca - zahteva za popravilo ali zamenjavo - razveza pogodbe
Na podlagi garancijskega lista jamči proizvajalec za brezhibno delovanje proizvoda v garancijskem roku z obveznostjo, da bo v primernem roku odpravil napake na proizvodih in kvare, nastale pri normalni uporabi v času garancijskega roka. Kupec pa ima pravico zahtevati zamenjavo kupljenega proizvoda samo tedaj, če gre za resnejšo in težjo popravljivo napako, ki onemogoča redno rabo, tako pravico pa mora uveljavljati ob oddaji proizvoda v popravilo. Po določilu 501. in 502. člena ZOR lahko kupec zahteva od prodajalca kot tudi od proizvajalca zamenjavo tehničnega blaga, kadar kupljena stvar ne deluje brezhibno oziroma pravilno, napaka pa ni bila popravljena v primernem roku (oziroma v 45 dneh po garancijskem listu). Ker tožnik v tem primeru po ugotovitvah nižjih sodišč sploh ni dokazal, da bi bile sporne okvare posledica napake proizvoda oziroma njegove kakovosti (pač pa konstrukcijskim značilnostim traktorja neustrezne uporabe), tožnikov glavni tožbeni zahtevek (za zamenjavo traktorja ali za plačilo njegove vrednosti) tudi po presoji revizijskega sodišča ni bil utemeljen. Namreč materialnopravne predpostavke za tak zahtevek niso bile podane (po določbah 501. in naslednjih členov ZOR oziroma po garancijskem listu). Neutemeljenost tega zahtevka pa potrjuje tudi nadaljnja ugotovitev nižjih sodišč, da celo zatrjevane napake spornega traktorja niso take, ki bi onemogočale njegovo redno uporabo, ker tožnik uporablja traktor nemoteno že več kot 8 let (ker ga sedaj očitno uporablja v skladu z njegovimi konstrukcijskimi značilnostmi in ker traktor sedaj tudi pozna).
ZOR člen 154, 173, 174, 178. ZVGLD člen 5, 71. ZCes člen 90. ZTVCP člen 129, 133.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - vzročnost - kršitev pravne norme - trčenje z divjadjo - odškodninska odgovornost lovske družine in cestnega podjetja - postavitev prometnega znaka
Sodišči druge in prve stopnje sta sicer ugotovili vrsto odločilnih okolnosti (da je prišlo do trčenja med tožničinim avtomobilom in srno 15.1.1994 na cesti M. - T., da ima na tistem kraju divjad prehod, da je prva toženka zato že leta 1981 naslovila na drugotoženko dopis, da naj postavi prometni znak "divjad na cesti", da druga toženka do sporne nesreče tega znaka ni postavila in da v ravnanju tožnice niso bile ugotovljene okolnosti, ki bi kazale na njeno soodgovornost za trčenje), nista pa ocenili vzročne zveze med opustitvami toženk in tožničino nezgodo oziroma škodo, ker sta izhajali iz materialnopravno zmotnega stališča, da odškodninska odgovornost prve tožene stranke ne more biti podana že zato, ker je čeprav 13 let pred nezgodo opozorila drugotoženko na potrebno postavitev prometnega znaka, odškodninska odgovornost drugotoženke pa da ni podana zato, ker bi do trčenja prišlo tudi, če bi bil prometni znak postavljen (kar je domneva, saj ni bilo ugotovljeno, s kakšno hitrostjo je tožnica vozila in kakšna hitrost bi bila primerna, če bi prometni znak opozarjal na divjad). Upoštevna je le pravno relevantna vzročnost, po kateri pridejo v poštev samo tisti vzroki, ki so obenem kršitve pravne norme in jih pravne norme glede na svoj namen štejejo za vzroke. Če se ugotovi, da je bila pravna norma prekršena, je treba še nadalje ugotoviti ali je posledica kršitve ena izmed tistih posledic, ki jih je hotela pravna norma preprečiti. Po določilu 5. člena zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Ur. list SRS, št. 25/76, naprej ZL), morajo lovske organizacije sprejemati tudi ukrepe za preprečevanje in za povračilo škode po divjadi v lovišču. Pobuda lovske organizacije, stara več kot 10 let bo težko pravno relevantna za njeno ekskulpacijo odgovornosti, če za realizacijo pobude pozneje ni ničesar več napravila. Po določilu 129. člena zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (Ur. list bivše federacije, št. 50/88)
morajo biti ceste zaznamovane s prometnimi znaki, ki opozarjajo na nevarnost, ki (člen 133) lahko grozi udeležencem v prometu na določenem delu ceste. Prometne znake pa pred drugim postavlja organizacija za redno vzdrževanje cest (90. člen zakona o cestah - Ur. list SRS, št. 2/88).
Po določilu četrtega odstavka 71. člena že citiranega zakona veljajo za presojo odškodninske odgovornosti lovske organizacije splošna pravila o odškodninski odgovornosti. Po večinski sodni praksi lahko lovske organizacije in cestna podjetja odgovarjajo le krivdno (prvi odstavek 154. člena ZOR). V skladu s to podlago je dolžna lovska organizacija (ki upravlja z loviščem) oziroma cestno podjetje, povrniti škodo, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njene oziroma njegove krivde. Po tej pravni podlagi je uzakonjeno načelo domnevne krivde povzročitelja škode, obenem pa je povzročitelju priznana možnost dokazovanja, da je škoda nastala brez njegove krivde. V zvezi z revizijskimi izvajanji o objektivni odgovornosti je pojasniti, da je v nekaterih primerih sodna praksa res zavzela stališče, da je lahko divja žival nevarna stvar (kadar divjad napade človeka), vendar pa s tem ni bilo že sprejeto načelo, da lahko lovska organizacija v vseh primerih odgovarja objektivno, kadar žival povzroči škodo (kot to želi doseči revizija, po določbah 173. in 174. ter 178. člena ZOR).
Družba z omejeno odgovornostjo lahko preneha samo na način, ki ga dogovorijo ustanovitelji, oziroma na način, ki ga določa zakon. Zato iz razlogov, ki imajo lahko za posledico razdrtje pogodbe o ustanovitvi d.o.o., ta po vpisu v sodni register ne more prenehati, če v pogodbi o ustanovitvi družbe ni predvideno tudi njeno prenehanje zaradi razdrtja pogodbe.
revizija - dovoljenost revizije - opredelitev revizijskih razlogov - obnova postopka - obnovitveni razlogi - nezakonito postopanje sodišča - nova dejstva in novi dokazi - objektivni zastaralni rok
Obnovitveni razlog iz 2. točke prvega odstavka 421. člena ZPP (ki vsebinsko predstavlja kršitev iz 7. točke drugega odstavka 354. člena ZPP) je podana, kadar sodišče med vodenjem postopka z nezakonitim postopanjem odvzame stranki možnost obravnavanja pred sodiščem. Po stališčih pravne teorije in sodne prakse so taki primeri podani predvsem, kadar sodišče stranke ne povabi na narok ali pa tako pozno, da se naroka ne more udeležiti, če ji ne dostavi tožbe oziroma njenemu pooblaščencu, kadar ga ima, če je ne zasliši pa je zaslišalo nasprotno stranko in podobno. Posplošeno rečeno, sodišče zagreši navedeno kršitev postopka, kadar z nespoštovanjem pravil postopka onemogoči stranki, da bi sodelovala v postopku. V reviziji navedeni - obravnavani razlog glede na povedano ne predstavlja obnovitvenega razloga iz 2. točke prvega odstavka 421. člena ZPP (pač pa iz 9.
točke istega člena) ter zato sodišči druge in prve stopnje nista zagrešili takih kršitev postopka, ki jih uveljavlja revizija tožnikov.
dokazni postopek - ocena dokazov - ocena izpovedbe priče
Sodba pojasnjuje, iz kakšnih razlogov šteje za dokazano trditev tožbe, da sporni znesek ni bil plačan. Potrdilo tožničinega delodajalca šteje za močnejši dokaz kot je pričevanje toženčeve žene. S tem je ta dokaz dovolj jasno ocenjen. Nadaljnje razlogovanje, zakaj je pričina izpoved takšna, kot je, ni potrebno. Bistveno je, da sodba pove, zakaj pričevanja ne sprejema.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok - spremenjene okoliščine - zvišanje preživnine - preživninske možnosti staršev in potrebe otrok
Spori zaradi zvišanja preživninske obveznosti staršev do otrok se rešujejo predvsem na podlagi določb 79. in v primeru spremenjenih razmer še petega odstavka 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij (ZZZDR). Po določilu 79. člena določi sodišče višino preživnine v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Tako določena preživnina se lahko pozneje prilagodi spremenjenim razmeram. Peti odstavek 132. člena ZZZDR pa določa, da sme sodišče na predlog prizadetega zvišati, znižati ali ustaviti dogovorjeno oziroma s pravnomočno odločbo določeno preživnino, če se pozneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena. Po presoji revizijskega sodišča navedena pravna podlaga utemeljuje glede na ugotovljeno dejansko stanje le na 25.000,00 SIT zvišano preživnino mesečno. Sodišče druge stopnje je z večjim povišanjem toženčeve preživninske obveznosti do sina materialno pravo zmotno uporabilo, ker večje zvišanje preživnine od 25.000,00 SIT ni imelo podlage v ugotovitvah sodišč obeh nižjih stopenj, ki se nanašajo na premoženjske razmere in dohodke staršev tožnika in na potrebe tožnika.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti
Okoliščina, da je nasprotni udeleženec v tesni zvezi z delavko sodišča, lahko povzroči zaplete v nadaljnjem postopanju. Gre za tehten razlog, zaradi katerega je treba na podlagi 68.čl. Zakona o pravdnem postopku določiti za postopanje v tej zadevi drugo stvarno pristojno sodišče.
ZOro člen 9, 9/4, 13, 13/1, 20, 20/1.ZUP člen 209, 209/3.
dovoljenje za nabavo in posest orožja - prosti preudarek
Izdani orožni list za revolver, ki je bil kasneje ukraden, ne daje pravice do nabave novega revolverja, ker se orožni list izda za konkretno, že nabavljeno orožje (9. in 13. člen ZOro). Dejstvo, da je tožnik enkrat že dobil dovoljenje za nabavo enakega orožja, ne pomeni, da je treba pri novi prošnji za nabavo orožja prosti preudarek enako uporabiti.
S tem, ko je uvoznik v uvozni carinski deklaraciji za uporabnika uveljavljal ugodnost pogojne oprostitve carine ob izpolnitvi obveznosti izvoza po 50. čl. CZ, je prevzel tveganje za primer neizpolnitve te obveznosti in je carinski zavezanec (24. člen CZ).
Ali so razmere izredne v tem smislu, da pride v poštev ustna oporoka, je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej. Razmere so lahko izredne zaradi objektivnih, zunanjih okoliščin, pa tudi iz čisto subjektivnih vzrokov, ki se tičejo oporočitelja samega. Bistveno je, da oporočitelj nima možnosti napraviti pismene oporoke v katerikoli obliki.
Carinski zakon (1976) člen 370, 370/1-11, 389, 389/1.
carinski prekršek - prijava blaga prevzemni carinarnici - uvedba carinskega postopka po pravnomočnosti odločbe o carinskem prekršku
Določba 1. odst. 389. čl. CZ nalaga uvedbo postopka carinjenja po uradni dolžnosti, če se z odločbo o prekršku ne vzame blago. Carinske dajatve se izterjajo od storilca prekrška. Če se od slednjega ne morejo izterjati, se lahko izterjajo od nepoštenega posestnika blaga.
SZ člen 50, 50/2. ZUN člen 50, 50/2.ZUP člen 263, 263/1-1.
odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - odločba, ki jo izda stvarno nepristojen organ - dovoljenje za opravljanje dejavnosti v stanovanju
Višji organ mora po nadzorstveni pravici odpraviti odločbo nižjega organa, če ugotovi, da jo je izdal stvarno nepristojni organ (namesto po členu 50/II SZ organ, pristojen za stanovanjske zadeve, bi jo moral izdati organ, pristojen po čl. 50/II ZUN).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti - pogoji
Okoliščine, ki jih čutijo predlagatelji kot motnje v postopkih, so takšne, da jih je mogoče odpraviti, če res obstajajo, z drugimi instituti pravdnega, kazenskega in sploh sodnega postopka (po dveh so že posegli - izločitev in nadzorstvena pritožba). Če pa se kakšen med njimi izkaže kot neutemeljen, pa to seveda ni razlog za smotrno delegacijo. Ta je utemeljena, denimo, kadar to narekujejo posebni oziri javnega reda ali varnosti ali če bi sojenje pred pristojnim sodiščem utegnilo ogroziti neodvisnost ali nepristranskost sodnika glede razpoloženja okolja, v katerem se nahaja sodišče, nikakor pa ne, če je ena izmed strank eden izmed direktorjev nekega podjetja z območja sodišča.
Res mora za presojo, ali ima po 5. členu Zakona o denacionalizaciji (Ur. list RS, št. 27/91-I, 31/93, 74/95 in 49/97 - ZDen) kdo status upravičenca do denacionalizacije, predlagatelj izkazati konkretno grožnjo ali silo, ki je bila razlog za sklenitev darilne pogodbe, za kar gre v tej zadevi. Dejanske ugotovitve nižjih sodišč pa vodijo k pravnemu sklepu, da je bil pravni posel sklenjen zaradi grožnje državnih organov oziroma predstavnikov oblasti. Do darilne pogodbe pride zaradi neke vezi med darovalcem in obdarjencem, pa naj bo ta sorodstvena, čustvena ali kakšna druga, kot na primer hvaležnost ipd. Darovalčev namen je obdarjenca za nekaj poplačati, ga osrečiti, izpolniti neko moralno dolžnost. Darovalec mora darovati prostovoljno, če naj bo darilni posel veljaven. V obravnavanem primeru ne gre za nobeno izmed naštetih okoliščin. Še več, prav vse na nižjih stopnjah ugotovljene pričajo prav o nasprotnem:
upravičenčevo ženo je vojaško sodišče obsodilo na petletno zaporno kazen s prisilnim delom in izgubo državljanskih pravic (avgusta 1945), upravičenca so za en dan zaprli (oktobra 1945) in mu potem odvzeli stanovanje z vsemi, tudi najdrobnejšimi predmeti (februarja 1946), nakar je podpisal obravnavano darilno izjavo (5.3.1946) torej res, kot poudarja revizija, upravičenec ni mogel čutiti do takratne oblasti ne le nobene naklonjenosti marveč, skozi življenjske izkušnje gledano, le odpor. Spričo teh okoliščin je ob pravilni uporabi materialnega prava potrebno sklepati, da je upravičenec iz utemeljenega strahu, povzročenega z ravnanjem druge pogodbene stranke oziroma njenih organov sklenil pogodbo.
Ko že načenja izpodbijana odločba vprašanje nagiba in zavzema stališče, da sam nagib za sklenitev pogodbe ne vpliva na njeno veljavnost (očitno mišljen prvi odstavek 53. člena ZOR), je potrebno povedati, da to pač ne velja, ko gre za nedopusten nagib. Ugotovljeno je bilo, da je bil eden izmed motivov, ki so pripeljali upravičenca do odločitve o daritvi, da bi dobil dovoljenje za prehod čez mejo cone A in B in da bi tako prišel do svoje družine, kar se je po obravnavani daritvi tudi zgodilo. Darovati tolikšno premoženje državi za to, da bi se dosegli pravica prostega gibanja in pravica otroka, da ni ločen od svojih staršev kot temeljni človekovi pravici - priča o nedopustnosti takšnega nagiba. Za nedopusten nagib pa je šlo tudi na drugi pogodbeni strani - državi, ki se je po prej opisanih dejanjih zoper upravičenca in njegovo družino, pa naj je šlo za takrat legalna ali ne, pustila nagraditi še z darilom - rudnikom. Nedopusten, nemoralen nagib pri neodplačnih pogodbah povzroči ne le izpodbojnost posla temveč tudi njegovo pravno neučinkovitost oziroma ničnost (pravno pravilo paragrafa 879 ODZ oziroma tretji odstavek 53. člena ZOR).
Določba 2. odstavka 54. člena ZVoD o izjemni odložitvi vojaške vaje vojaškemu obvezniku v rezervnem sestavu, ki je obrtnik, pooblašča pristojni upravni organ, da ob izpolnjenih formalnih pogojih o tem odloči po prostem preudarku.
Določba 72. člena Zakona o gradnji objektov (ZGO) ne izključuje, da bi upravni organ ne mogel priznati lastnosti stranke osebi, ki izkaže, da v tem postopku varuje svoje pravice ali pravne koristi.
odgovornost za škodo od nevarne stvari (tekoče stopnice)- domneva vzročnosti - objektivna odgovornost - kdo odgovarja za škodo - oprostitev odgovornosti zaradi dejanja tretjega
Sodišči prve in druge stopnje sta šteli, da v danem primeru ne pride v poštev splošno pravilo o odgovornosti po načelu krivde, ker gre za izjemo po določilih 173. in 174. člena ZOR, ko za škodo, ki nastane zaradi nevarne stvari, objektivno odgovarja njen imetnik. Tudi revizijsko sodišče se strinja z opredelitvijo, da tekoče stopnice v trgovini glede na konkretne okoliščine ustrezajo pravnemu standardu nevarne stvari, saj sta sodišči ugotovili, da so ob vhodu na stopnice opozorila o pravilni vožnji, ker premikajoča se tla očitno vplivajo na ravnotežje.
Tožena stranka bi bila oproščena objektivne odgovornosti, če bi ovrgla domnevo vzročnosti po 173. členu ZOR s tem, da bi dokazala, da tekoče stopnice niso bile vzrok za nastanek škode. Dokazati bi morala višjo silo po prvem odstavku 177. člena ZOR, ali pa bi morala dokazati, da so bili izpolnjeni pogoji za oprostitev odgovornosti po določilu drugega odstavka 177. člena ZOR, po katerem je imetnik nevarne stvari prost odgovornosti, če dokaže, da je:
- škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca ali koga tretjega,
- da takega dejanja ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti.
Ker oškodovancema nihče ne očita krivde, bi morala tožena stranka dokazati izključno krivdo tretjega, to je starejše gospe, močnejše postave, obložene z vrečkami.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS03467
ZD člen 106, 111.ZOR člen 210, 210/3.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - pridržanje pravic ob izročitvi - preužitkarska pogodba - neupravičena pridobitev
210. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) ureja razmerja, ki nastanejo brez pravne podlage ali če je pravna podlaga pozneje odpadla. Če korist nastane na veljavni pravni podlagi, ne gre za neupravičeno obogatitev po navedenem določilu ZOR.
Preužitkarske pogodbe sodna praksa zaradi pomanjkanja oblike in zaradi njihove vsebine ponavadi obravnava kot preužitkarske pogodbe obligacijskega prava. Toda to velja le za pogodbe med strankami, ki ne morejo biti stranke prave izročilne pogodbe. Preužitkarske pogodbe, ki jo sklenejo zapustnik in potomci, pa ni mogoče presojati le po obligacijskem pravu, temveč je zanjo treba analogno uporabiti tudi določbe o pravi izročilni pogodbi iz 106. člena Zakona o dedovanju (Ur.l. SRS, št. 15/76 in 23/78, v nadaljevanju ZD).
Dejstvo, da pogodba, sklenjena med očetom pravdnih strank in toženko, zaradi pomanjkanja obličnosti ni prava izročilna pogodba, zato ne sme poslabšati tožnikovega položaja.