ZOR člen 154, 173, 174, 178. ZVGLD člen 5, 71. ZCes člen 90. ZTVCP člen 129, 133.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - vzročnost - kršitev pravne norme - trčenje z divjadjo - odškodninska odgovornost lovske družine in cestnega podjetja - postavitev prometnega znaka
Sodišči druge in prve stopnje sta sicer ugotovili vrsto odločilnih okolnosti (da je prišlo do trčenja med tožničinim avtomobilom in srno 15.1.1994 na cesti M. - T., da ima na tistem kraju divjad prehod, da je prva toženka zato že leta 1981 naslovila na drugotoženko dopis, da naj postavi prometni znak "divjad na cesti", da druga toženka do sporne nesreče tega znaka ni postavila in da v ravnanju tožnice niso bile ugotovljene okolnosti, ki bi kazale na njeno soodgovornost za trčenje), nista pa ocenili vzročne zveze med opustitvami toženk in tožničino nezgodo oziroma škodo, ker sta izhajali iz materialnopravno zmotnega stališča, da odškodninska odgovornost prve tožene stranke ne more biti podana že zato, ker je čeprav 13 let pred nezgodo opozorila drugotoženko na potrebno postavitev prometnega znaka, odškodninska odgovornost drugotoženke pa da ni podana zato, ker bi do trčenja prišlo tudi, če bi bil prometni znak postavljen (kar je domneva, saj ni bilo ugotovljeno, s kakšno hitrostjo je tožnica vozila in kakšna hitrost bi bila primerna, če bi prometni znak opozarjal na divjad). Upoštevna je le pravno relevantna vzročnost, po kateri pridejo v poštev samo tisti vzroki, ki so obenem kršitve pravne norme in jih pravne norme glede na svoj namen štejejo za vzroke. Če se ugotovi, da je bila pravna norma prekršena, je treba še nadalje ugotoviti ali je posledica kršitve ena izmed tistih posledic, ki jih je hotela pravna norma preprečiti. Po določilu 5. člena zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Ur. list SRS, št. 25/76, naprej ZL), morajo lovske organizacije sprejemati tudi ukrepe za preprečevanje in za povračilo škode po divjadi v lovišču. Pobuda lovske organizacije, stara več kot 10 let bo težko pravno relevantna za njeno ekskulpacijo odgovornosti, če za realizacijo pobude pozneje ni ničesar več napravila. Po določilu 129. člena zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (Ur. list bivše federacije, št. 50/88)
morajo biti ceste zaznamovane s prometnimi znaki, ki opozarjajo na nevarnost, ki (člen 133) lahko grozi udeležencem v prometu na določenem delu ceste. Prometne znake pa pred drugim postavlja organizacija za redno vzdrževanje cest (90. člen zakona o cestah - Ur. list SRS, št. 2/88).
Po določilu četrtega odstavka 71. člena že citiranega zakona veljajo za presojo odškodninske odgovornosti lovske organizacije splošna pravila o odškodninski odgovornosti. Po večinski sodni praksi lahko lovske organizacije in cestna podjetja odgovarjajo le krivdno (prvi odstavek 154. člena ZOR). V skladu s to podlago je dolžna lovska organizacija (ki upravlja z loviščem) oziroma cestno podjetje, povrniti škodo, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njene oziroma njegove krivde. Po tej pravni podlagi je uzakonjeno načelo domnevne krivde povzročitelja škode, obenem pa je povzročitelju priznana možnost dokazovanja, da je škoda nastala brez njegove krivde. V zvezi z revizijskimi izvajanji o objektivni odgovornosti je pojasniti, da je v nekaterih primerih sodna praksa res zavzela stališče, da je lahko divja žival nevarna stvar (kadar divjad napade človeka), vendar pa s tem ni bilo že sprejeto načelo, da lahko lovska organizacija v vseh primerih odgovarja objektivno, kadar žival povzroči škodo (kot to želi doseči revizija, po določbah 173. in 174. ter 178. člena ZOR).
Družba z omejeno odgovornostjo lahko preneha samo na način, ki ga dogovorijo ustanovitelji, oziroma na način, ki ga določa zakon. Zato iz razlogov, ki imajo lahko za posledico razdrtje pogodbe o ustanovitvi d.o.o., ta po vpisu v sodni register ne more prenehati, če v pogodbi o ustanovitvi družbe ni predvideno tudi njeno prenehanje zaradi razdrtja pogodbe.
Če tujec ni izkazal sredstev za preživljanje, je to izključevalni razlog iz 2. alinee 3. odstavka 19. člena ZTuj, zaradi katerega tujec ne more dobiti dovoljenja za začasno prebivanje.
prodajna pogodba - odgovornost za stvarne napake - garancija za brezhibno delovanje stvari - garancijski list - tehnično blago - odgovornost prodajalca in proizvajalca - pravice kupca - zahteva za popravilo ali zamenjavo - razveza pogodbe
Na podlagi garancijskega lista jamči proizvajalec za brezhibno delovanje proizvoda v garancijskem roku z obveznostjo, da bo v primernem roku odpravil napake na proizvodih in kvare, nastale pri normalni uporabi v času garancijskega roka. Kupec pa ima pravico zahtevati zamenjavo kupljenega proizvoda samo tedaj, če gre za resnejšo in težjo popravljivo napako, ki onemogoča redno rabo, tako pravico pa mora uveljavljati ob oddaji proizvoda v popravilo. Po določilu 501. in 502. člena ZOR lahko kupec zahteva od prodajalca kot tudi od proizvajalca zamenjavo tehničnega blaga, kadar kupljena stvar ne deluje brezhibno oziroma pravilno, napaka pa ni bila popravljena v primernem roku (oziroma v 45 dneh po garancijskem listu). Ker tožnik v tem primeru po ugotovitvah nižjih sodišč sploh ni dokazal, da bi bile sporne okvare posledica napake proizvoda oziroma njegove kakovosti (pač pa konstrukcijskim značilnostim traktorja neustrezne uporabe), tožnikov glavni tožbeni zahtevek (za zamenjavo traktorja ali za plačilo njegove vrednosti) tudi po presoji revizijskega sodišča ni bil utemeljen. Namreč materialnopravne predpostavke za tak zahtevek niso bile podane (po določbah 501. in naslednjih členov ZOR oziroma po garancijskem listu). Neutemeljenost tega zahtevka pa potrjuje tudi nadaljnja ugotovitev nižjih sodišč, da celo zatrjevane napake spornega traktorja niso take, ki bi onemogočale njegovo redno uporabo, ker tožnik uporablja traktor nemoteno že več kot 8 let (ker ga sedaj očitno uporablja v skladu z njegovimi konstrukcijskimi značilnostmi in ker traktor sedaj tudi pozna).
Za plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora po 76.a členu ZUN zaradi nedovoljene gradnje stanovanjske hiše je bistvena okoliščina gradnja pred pridobitvijo pravnomočnega lokacijskega dovoljenja.
dokazni postopek - ocena dokazov - ocena izpovedbe priče
Sodba pojasnjuje, iz kakšnih razlogov šteje za dokazano trditev tožbe, da sporni znesek ni bil plačan. Potrdilo tožničinega delodajalca šteje za močnejši dokaz kot je pričevanje toženčeve žene. S tem je ta dokaz dovolj jasno ocenjen. Nadaljnje razlogovanje, zakaj je pričina izpoved takšna, kot je, ni potrebno. Bistveno je, da sodba pove, zakaj pričevanja ne sprejema.
ZTLR člen 25, 25/1. ZPP (1977) člen 40, 40/2, 186, 186/2, 333, 382, 382/3.
lastninska pravica - pridobitev - gradnja na tujem zemljišču - nedobroverna graditelj in lastnik zemljišča - pravica izbire lastnika zemljišča - revizija - dovoljenost revizije - nedenarna terjatev - opredelitev vrednosti spornega predmeta v tožbi
Ko gre za gradnjo na tujem zemljišču, ima pri obojestranski nedobrovernosti lastnik zemljišča pravico izbire, da proti plačilu vrednosti uveljavlja lastninsko pravico na stavbi, ali da zahteva njeno rušenje, ali pa da zahteva od graditelja plačilo cene zemljišča. Taka sodna praksa je bila potrjena z načelnim pravnim mnenjem občne seje Vrhovnega sodišča Slovenije dne 21.12.1987 (poročilo o sodni praksi št. II/87).
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok - spremenjene okoliščine - zvišanje preživnine - preživninske možnosti staršev in potrebe otrok
Spori zaradi zvišanja preživninske obveznosti staršev do otrok se rešujejo predvsem na podlagi določb 79. in v primeru spremenjenih razmer še petega odstavka 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij (ZZZDR). Po določilu 79. člena določi sodišče višino preživnine v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Tako določena preživnina se lahko pozneje prilagodi spremenjenim razmeram. Peti odstavek 132. člena ZZZDR pa določa, da sme sodišče na predlog prizadetega zvišati, znižati ali ustaviti dogovorjeno oziroma s pravnomočno odločbo določeno preživnino, če se pozneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena. Po presoji revizijskega sodišča navedena pravna podlaga utemeljuje glede na ugotovljeno dejansko stanje le na 25.000,00 SIT zvišano preživnino mesečno. Sodišče druge stopnje je z večjim povišanjem toženčeve preživninske obveznosti do sina materialno pravo zmotno uporabilo, ker večje zvišanje preživnine od 25.000,00 SIT ni imelo podlage v ugotovitvah sodišč obeh nižjih stopenj, ki se nanašajo na premoženjske razmere in dohodke staršev tožnika in na potrebe tožnika.
Pravno dejanje stečajnega dolžnika je možno izpodbijati, če je zaradi njega prišlo tudi do zmanjšanja stečajne mase in so drugi upniki zaradi tega prišli v neenakopraven položaj.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti
Okoliščina, da je nasprotni udeleženec v tesni zvezi z delavko sodišča, lahko povzroči zaplete v nadaljnjem postopanju. Gre za tehten razlog, zaradi katerega je treba na podlagi 68.čl. Zakona o pravdnem postopku določiti za postopanje v tej zadevi drugo stvarno pristojno sodišče.
odgovornost za škodo od nevarne stvari (tekoče stopnice)- domneva vzročnosti - objektivna odgovornost - kdo odgovarja za škodo - oprostitev odgovornosti zaradi dejanja tretjega
Sodišči prve in druge stopnje sta šteli, da v danem primeru ne pride v poštev splošno pravilo o odgovornosti po načelu krivde, ker gre za izjemo po določilih 173. in 174. člena ZOR, ko za škodo, ki nastane zaradi nevarne stvari, objektivno odgovarja njen imetnik. Tudi revizijsko sodišče se strinja z opredelitvijo, da tekoče stopnice v trgovini glede na konkretne okoliščine ustrezajo pravnemu standardu nevarne stvari, saj sta sodišči ugotovili, da so ob vhodu na stopnice opozorila o pravilni vožnji, ker premikajoča se tla očitno vplivajo na ravnotežje.
Tožena stranka bi bila oproščena objektivne odgovornosti, če bi ovrgla domnevo vzročnosti po 173. členu ZOR s tem, da bi dokazala, da tekoče stopnice niso bile vzrok za nastanek škode. Dokazati bi morala višjo silo po prvem odstavku 177. člena ZOR, ali pa bi morala dokazati, da so bili izpolnjeni pogoji za oprostitev odgovornosti po določilu drugega odstavka 177. člena ZOR, po katerem je imetnik nevarne stvari prost odgovornosti, če dokaže, da je:
- škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca ali koga tretjega,
- da takega dejanja ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti.
Ker oškodovancema nihče ne očita krivde, bi morala tožena stranka dokazati izključno krivdo tretjega, to je starejše gospe, močnejše postave, obložene z vrečkami.
upravni postopek - obrazložitev odločbe - napredovanje v naziv
Pristojni organ mora dejansko stanje in razloge, ki glede na dejansko stanje narekujejo odločitev, navedeno v izreku odločbe (2. odst. 209. čl. ZUP) obrazložiti. Tožena stranka je to določbo kršila, ker ne navaja, katerih izmed v tožnikovi zahtevi za napredovanje naštetih drugih strokovnih del in naknadno predloženih dokazil ni upoštevala in iz katerih razlogov.
Carinski zakon (1976) člen 370, 370/1-11, 389, 389/1.
carinski prekršek - prijava blaga prevzemni carinarnici - uvedba carinskega postopka po pravnomočnosti odločbe o carinskem prekršku
Določba 1. odst. 389. čl. CZ nalaga uvedbo postopka carinjenja po uradni dolžnosti, če se z odločbo o prekršku ne vzame blago. Carinske dajatve se izterjajo od storilca prekrška. Če se od slednjega ne morejo izterjati, se lahko izterjajo od nepoštenega posestnika blaga.
Določba 72. člena Zakona o gradnji objektov (ZGO) ne izključuje, da bi upravni organ ne mogel priznati lastnosti stranke osebi, ki izkaže, da v tem postopku varuje svoje pravice ali pravne koristi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti - pogoji
Okoliščine, ki jih čutijo predlagatelji kot motnje v postopkih, so takšne, da jih je mogoče odpraviti, če res obstajajo, z drugimi instituti pravdnega, kazenskega in sploh sodnega postopka (po dveh so že posegli - izločitev in nadzorstvena pritožba). Če pa se kakšen med njimi izkaže kot neutemeljen, pa to seveda ni razlog za smotrno delegacijo. Ta je utemeljena, denimo, kadar to narekujejo posebni oziri javnega reda ali varnosti ali če bi sojenje pred pristojnim sodiščem utegnilo ogroziti neodvisnost ali nepristranskost sodnika glede razpoloženja okolja, v katerem se nahaja sodišče, nikakor pa ne, če je ena izmed strank eden izmed direktorjev nekega podjetja z območja sodišča.
zakoniti dediči - zakonec - izguba dedne pravice - prenehanje življenjske skupnosti z zapustnikom
Toženka ni izgubila dedne pravice, ker niso podani razlogi iz 3. točke drugega odstavka 22. člena ZD, ki zahtevajo trajno prenehanje življenjske skupnosti in krivdo toženke. Ob toženkinem odhajanju in vračanju je vprašljivo že trajno prenehanje življenjske skupnosti, vsekakor pa ni mogoče zaključiti, da je toženka po svoji krivdi zapustila moža, ker se je odselila. Tudi zadnjič je toženka odšla v Globodol iz objektivnih razlogov, zaradi porušene harmonije med zakoncema in ne zaradi tega, da bi zlonamerno zapustila moža.
privatizacija stanovanj - nezakonita vselitev - pravica do odkupa stanovanja po 149. členu SZ
Obveznost tožene stranke, da proda stanovanje tožniku, izhaja iz 149. člena v povezavi s 117. členom Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ, Ur.l. RS, št. 18/91 - 23/96). Navedena določba SZ izhaja iz prejšnje ureditve stanovanjskih razmerij in upošteva določena dejanska in pravna razmerja, ki so po prejšnjem Zakonu o stanovanjskih razmerjih (v nadaljevanju ZSR, Ur.l. SRS, št. 35/82 in 13/84) lahko pripeljala do enakega varstva, kot jo je nudila odločba po 10. členu ZSR. To ureditev je zakonodajalec upošteval tudi v SZ. Upošteval tako, da je določeni kategoriji oseb, ki je v času uveljavitve SZ v stanovanjih v družbeni lastnini bivala brez predpisane odločbe, pod določenim pogojem vendarle omogočil odkup stanovanja. S tem je zasledoval namen privatizacije, to pa je prodaja zasedenih stanovanj. Zanjo je v 149. členu SZ predpisal le še dodatni pogoj, in sicer potek dveh let pred uveljavitvijo SZ (poleg pogojev iz 117. člena).
Za kršitev zasebnosti gre tedaj, ko se javnosti sporočajo določena dejstva in okoliščine iz človekovega življenja in je človek označen tako, da je razpoznaven. Toda v danem primeru ni šlo za razkritje tožnikove zasebnosti, ker ta javnosti ni bil razpoznaven. Zamenjava tožnikovega imena in priimka v časopisu ni vplivala na razpoznavnost tožnika, zlasti ne, ker iz objave vseh nočnih dogodkov izhaja, da so objavljena imena kršilcev nočnega miru in ni mogoče razbrati, da gre v tožnikovem primeru za osebo s priimkom M. in imenom R. Zamenjava priimka in imena, ki je povzročila, da sta bila v kratkem sporočilu o dogodku objavljena tožnikov priimek in začetnica imena ni povečala tožnikove razpoznavnosti.
Odločba o priglasitvi starega orožja po 18. členu Zakona o orožju se izda lahko le osebi, ki je tako orožje nabavila na zakonit način od osebe, ki je tako orožje zakonito posedovala, torej je imela zanj odločbo, izdano na podlagi že navedene zakonske določbe (listino za posest tega orožja).