revizija - dovoljenost revizije - denarna terjatev - vrednost spornega predmeta - nedenarna terjatev - opredelitev vrednosti spornega predmeta v tožbi
Gre za premoženjskopravni spor, ki se ne nanaša na denarno terjatev. Dopustnost revizije kot izrednega pravnega sredstva - kar velja za tožečo in toženo stranko - je v tem okviru odvisna od navedbe vrednosti spornega predmeta (prvi in tretji odstavek 382. člena ZPP). Pravico do revizije si torej mora zagotoviti stranka sama z ustrezno ocenitvijo vrednosti spornega predmeta že v tožbi (drugi odstavek 186. člena in drugi odstavek 40. člena ZPP), ali pa to stori sodišče - samo ali po iniciativi tožene stranke - v okolnostih in na način, predviden v tretjem odstavku 40. člena ZPP.
Izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta ima za posledico nedopustnost revizije (tretji odstavek 382. člena ZPP).
Kadar se tožbeni zahtevek v premoženjskopravnem sporu nanaša na denarno terjatev je revizija zoper izpodbijani del pravnomočne sodbe, izdane na drugi stopnji, dopustna ob pogoju, da vrednost spornega predmeta presega v drugem odstavku 382. člena ZPP predpisani znesek.
varstvo žrtev vojnega nasilja - ukradeni otroci - priznanje pokojninske dobe - doživljenjska mesečna renta
Ukradenim otrokom, ki so bili med vojno v nemških taboriščih, se po 13. čl. Zakona o žrtvah vojnega nasilja priznava pokojninska doba v dejanskem trajanju do povratka v domovino, medtem, ko se jim po 16. čl. istega zakona določi doživljenjska mesečna renta po 1. alinei tega člena (renta za taboriščnike).
preužitkarska pogodba - razveza zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti - napake volje - bistvena zmota - opravičljiva zmota - razveljavitev pogodbe - skrbnost, ki se zahteva v pravnem prometu
Preživljanec, ki brez utemeljenega razloga odklanja prispevek k preživljanju ali izpolnitev kake druge pogodbene obveznosti, samo iz tega razloga ne more uspešno zahtevati razveze pogodbe.
Zatrjevano dejstvo, da tožnica ni prebrala druge pogodbe zato, ker ni imela s seboj očal, temveč jo je "na slepo" podpisala, tožničine zmote ne opravičuje. Tako ravnanje ne predstavlja skrbnosti, ki se zahteva v prometu, zato ne gre za opravičljivo zmoto v smislu tretjega odstavka 61. člena Zakona o obligacijskih razmerjih.
Ni mogoče ugotoviti civilne invalidnosti z uporabo 232. tč. Pravilnika o ugotavljanju odstotka vojaške invalidnosti, če je zdravniška komisija ugotovila, da ni neposredne vzročne zveze, da bi bila nevroza posledica prestanih vojnih dogodkov v taborišču, ker prva medicinska dokumentacija o zdravljenju te bolezni ne izhaja iz obdobja šestih mesecev po prenehanju vojnih dogodkov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS03417
ZPP (1977) člen 385, 385/3.ZOR člen 149.
revizija - dovoljenost revizije - revizijski razlogi - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pogodba v korist tretjega - neposredna pravica tretjega
Ko tožnik skuša v reviziji dokazati drugačno vsebino darilne pogodbe, glede katere je bila prava pogodbena volja ugotovljena tudi na podlagi zaslišanja strank, s tem osporava ugotovljeno dejansko podlago. Dejanskih ugotovitev, sprejetih na podlagi ocene dokazov, pa na revizijski stopnji ni mogoče spreminjati (3. odst. 385.čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljnjem ZPP).
Dejstvo, da sta tožnika z denacionalizacijskim zavezancem sklenila soinvestitorsko pogodbo zaradi izgradnje hotela na zemljiščih, ki so predmet denacionalizacije, tožnikoma ne daje položaja strank v denacionalizacijskem postopku.
ZDDO člen 3, 3/1, 3/2, 5, 5/1, 6, 6/1, 7, 8, 13, 31, 53, 53/1, 55, 55/1. ZODPOM člen 4, 22, 26, 28.ZUP člen 206, 206/3.
upravni postopek - odločba - sestavni deli odločbe (obrazložitev) - delavci v državni upravi - imenovanje višjega upravnega delavca - ukinitev upravnega organa - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje statusa višjega upravnega delavca
Pri prenehanju delovnega razmerja delavcu s statusom višjega upravnega delavca v upravnem organu ni potrebe po izdaji akta o prenehanju tega statusa, ker mu je ta prenehal istočasno s prenehanjem delovnega razmerja.
Po določbi drugega odstavka 382. člena ZPP revizije ni v premoženjskopravnih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega določenega zneska. Z novelo (Ul RS št. 55/92), ki je začela veljati 5.12.1992, je bil ta znesek določen v višini 80.000,00 SIT. Tožnik je v tožbi, ki jo je vložil 8.9.1993, zahteval plačilo zneska 48.633,30 SIT s pp in tega zneska v teku postopka ni zvišal. Po pričetku veljavnosti omenjene novele vložena tožba z višino zahtevanega denarnega zneska torej ni dosegala mejnega, za dovoljenost revizije odločilnega zneska.
vrnitev nepremičnin - zavezanec za vrnitev stvari - stvarna in krajevna pristojnost
Za določanje stvarne in krajevne pristojnosti organa, ki odloča o zahtevi za denacionalizacijo, je pomembno, na podlagi katerega predpisa je premoženje bilo podržavljeno (v konkretnem primeru ZNZGP), šele nato, v kakšni obliki se je nahajalo v času podržavljenja. Irelevantno je, v kakšni obliki se premoženje nahaja v času denacionalizacije.
ZPP (1977) člen 23.ZZVZZ člen 65. ZDSS člen 5, 5/2.ZS člen 115.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - pristojnost rednega sodišča - pristojnost socialnega sodišča - pojem socialnega spora
Čeprav gre za vprašanje financiranja programov zdravstvenih storitev, ki jih tožeča stranka opravlja na račun tožene stranke, in je osnova za sklenitev pogodbe določena v 65. členu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92 in 13/93), gre v tem primeru za spor iz pogodbenega razmerja, kar je civilni (oziroma gospodarski) spor.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - pristojnost delovnega sodišča - pristojnost rednega sodišča - stečaj - plačilo priznanih terjatev iz delovnega razmerja
Za spor v zvezi s plačilom v stečajnem postopku že priznane terjatve iz delovnega razmerja (izhodiščne plače) je pristojno sodišče splošne pristojnosti.
Če tujec ni izkazal sredstev za preživljanje, je to izključevalni razlog iz 2. alinee 3. odstavka 19. člena ZTuj, zaradi katerega tujec ne more dobiti dovoljenja za začasno prebivanje.
ZZZDR člen 132, 132/5, 79. ZPP (1977) člen 385, 385/2.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok - spremenjene okoliščine - zvišanje preživnine - preživninske možnosti staršev - revizija - dovoljenost revizije zaradi prekoračitve tožbenega zahtevka
Ugotovitve so utemeljevale zvišanje preživnine za ml. A. in ml. M. na 13.000,00 SIT (od 8.726,00 SIT) mesečno in to od 1.2.1994 dalje. Taka odločitev je imela podlago v petem odstavku 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki določa, da sme sodišče na predlog prizadetega med drugim tudi zvišati z dogovorom ali pravnomočno odločbo določeno preživnino, če se pozneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena. Sprejeto zvišanje preživnin za navedena dva mladoletna tožnika (ki znaša le po 4.300,00 SIT mesečno od 1.2.1994 dalje) pa je gotovo tudi znotraj toženčevih možnosti, ki so bistveno boljše od možnosti matere ml. tožnikov. Tako je obravnavana odločitev v skladu tudi z določilom 79. člena citiranega zakona (ki določa, da sodišče določi preživnino v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami).
ZOro člen 9, 9/4, 13, 13/1, 20, 20/1.ZUP člen 209, 209/3.
dovoljenje za nabavo in posest orožja - prosti preudarek
Izdani orožni list za revolver, ki je bil kasneje ukraden, ne daje pravice do nabave novega revolverja, ker se orožni list izda za konkretno, že nabavljeno orožje (9. in 13. člen ZOro). Dejstvo, da je tožnik enkrat že dobil dovoljenje za nabavo enakega orožja, ne pomeni, da je treba pri novi prošnji za nabavo orožja prosti preudarek enako uporabiti.
Pravno dejanje stečajnega dolžnika je možno izpodbijati, če je zaradi njega prišlo tudi do zmanjšanja stečajne mase in so drugi upniki zaradi tega prišli v neenakopraven položaj.
Za plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora po 76.a členu ZUN zaradi nedovoljene gradnje stanovanjske hiše je bistvena okoliščina gradnja pred pridobitvijo pravnomočnega lokacijskega dovoljenja.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok - spremenjene okoliščine - zvišanje preživnine - preživninske možnosti staršev in potrebe otrok
Spori zaradi zvišanja preživninske obveznosti staršev do otrok se rešujejo predvsem na podlagi določb 79. in v primeru spremenjenih razmer še petega odstavka 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij (ZZZDR). Po določilu 79. člena določi sodišče višino preživnine v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Tako določena preživnina se lahko pozneje prilagodi spremenjenim razmeram. Peti odstavek 132. člena ZZZDR pa določa, da sme sodišče na predlog prizadetega zvišati, znižati ali ustaviti dogovorjeno oziroma s pravnomočno odločbo določeno preživnino, če se pozneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena. Po presoji revizijskega sodišča navedena pravna podlaga utemeljuje glede na ugotovljeno dejansko stanje le na 25.000,00 SIT zvišano preživnino mesečno. Sodišče druge stopnje je z večjim povišanjem toženčeve preživninske obveznosti do sina materialno pravo zmotno uporabilo, ker večje zvišanje preživnine od 25.000,00 SIT ni imelo podlage v ugotovitvah sodišč obeh nižjih stopenj, ki se nanašajo na premoženjske razmere in dohodke staršev tožnika in na potrebe tožnika.