preužitkarska pogodba - razveza zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti - napake volje - bistvena zmota - opravičljiva zmota - razveljavitev pogodbe - skrbnost, ki se zahteva v pravnem prometu
Preživljanec, ki brez utemeljenega razloga odklanja prispevek k preživljanju ali izpolnitev kake druge pogodbene obveznosti, samo iz tega razloga ne more uspešno zahtevati razveze pogodbe.
Zatrjevano dejstvo, da tožnica ni prebrala druge pogodbe zato, ker ni imela s seboj očal, temveč jo je "na slepo" podpisala, tožničine zmote ne opravičuje. Tako ravnanje ne predstavlja skrbnosti, ki se zahteva v prometu, zato ne gre za opravičljivo zmoto v smislu tretjega odstavka 61. člena Zakona o obligacijskih razmerjih.
ZDDO člen 3, 3/1, 3/2, 5, 5/1, 6, 6/1, 7, 8, 13, 31, 53, 53/1, 55, 55/1. ZODPOM člen 4, 22, 26, 28.ZUP člen 206, 206/3.
upravni postopek - odločba - sestavni deli odločbe (obrazložitev) - delavci v državni upravi - imenovanje višjega upravnega delavca - ukinitev upravnega organa - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje statusa višjega upravnega delavca
Pri prenehanju delovnega razmerja delavcu s statusom višjega upravnega delavca v upravnem organu ni potrebe po izdaji akta o prenehanju tega statusa, ker mu je ta prenehal istočasno s prenehanjem delovnega razmerja.
razmerja med starši in otroci po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine za otroke
Problem obravnavan v tej zadevi se nanaša na pravilnost odmere preživnine, ki jo je eden od bivših zakoncev dolžan plačevati za vsakega od treh mladoletnih otrok.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS03417
ZPP (1977) člen 385, 385/3.ZOR člen 149.
revizija - dovoljenost revizije - revizijski razlogi - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pogodba v korist tretjega - neposredna pravica tretjega
Ko tožnik skuša v reviziji dokazati drugačno vsebino darilne pogodbe, glede katere je bila prava pogodbena volja ugotovljena tudi na podlagi zaslišanja strank, s tem osporava ugotovljeno dejansko podlago. Dejanskih ugotovitev, sprejetih na podlagi ocene dokazov, pa na revizijski stopnji ni mogoče spreminjati (3. odst. 385.čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljnjem ZPP).
Predpogoj za sklenitev delovnega razmerja na delovnem mestu v upravnem organu, kjer se zahteva status višjega upravnega delavca, je imenovanje delavca v ta status; zato pri prenehanju delovnega razmerja delavca s tem statusom v upravnem organu ni potrebe po izdaji še posebnega akta o prenehanju tega statusa, ker mu ta preneha istočasno s prenehanjem delovnega razmerja.
posojilo - obveznosti posojilojemalca - rok za vrnitev posojila
Pravilna je ocena obeh nižjih sodišč, da gre v obravnavani zadevi dejansko za posojilno pogodbo, ne pa morebiti za navidezno pogodbo, kar je poskušala dokazovati toženka. Ker je tudi na podlagi toženkine izpovedi v izpodbijanih sodbah poudarjeno, da je bilo posojilo izročeno hčerki V.K. z vednostjo in v prisotnosti toženke, so neupoštevne revizijske trditve o izvršenem posebnem naročilu, komu izročiti posojilo. Toženka kot dejanska posojilojemalka mora izpolniti svojo pogodbeno in tudi na določbi 1. odst. 562. člena ZOR temelječo obveznost vrnitve posojila.
obnova upravnega postopka - dodelitev stanovanja po ZSR - pravni interes - promet z nepremičninami po ZZPS
Dodelitev družbenega stanovanja imetniku stanovanjske pravice ne predstavlja prepovedanega prometa po ZZPS, ker pravica uporabe na stanovanju ni prešla na drugega.
Če prvostopni upravni organ v postopku pred izdajo odločbe ni popolno ugotovil konkretnih okoliščin in dogodkov, ki so v taborišču lahko povzročile nastanek bolezni oz. poslabšanja, je drugostopni organ pravilno odločil, ko je odločbo odpravil in vrnil zadevo v ponovni postopek in odločanje.
varstvo žrtev vojnega nasilja - ukradeni otroci - priznanje pokojninske dobe - doživljenjska mesečna renta
Ukradenim otrokom, ki so bili med vojno v nemških taboriščih, se po 13. čl. Zakona o žrtvah vojnega nasilja priznava pokojninska doba v dejanskem trajanju do povratka v domovino, medtem, ko se jim po 16. čl. istega zakona določi doživljenjska mesečna renta po 1. alinei tega člena (renta za taboriščnike).
ZPP (1977) člen 23.ZZVZZ člen 65. ZDSS člen 5, 5/2.ZS člen 115.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - pristojnost rednega sodišča - pristojnost socialnega sodišča - pojem socialnega spora
Čeprav gre za vprašanje financiranja programov zdravstvenih storitev, ki jih tožeča stranka opravlja na račun tožene stranke, in je osnova za sklenitev pogodbe določena v 65. členu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92 in 13/93), gre v tem primeru za spor iz pogodbenega razmerja, kar je civilni (oziroma gospodarski) spor.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - pristojnost delovnega sodišča - pristojnost rednega sodišča - stečaj - plačilo priznanih terjatev iz delovnega razmerja
Za spor v zvezi s plačilom v stečajnem postopku že priznane terjatve iz delovnega razmerja (izhodiščne plače) je pristojno sodišče splošne pristojnosti.
Pravno dejanje stečajnega dolžnika je možno izpodbijati, če je zaradi njega prišlo tudi do zmanjšanja stečajne mase in so drugi upniki zaradi tega prišli v neenakopraven položaj.
Če tujec ni izkazal sredstev za preživljanje, je to izključevalni razlog iz 2. alinee 3. odstavka 19. člena ZTuj, zaradi katerega tujec ne more dobiti dovoljenja za začasno prebivanje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti
Okoliščina, da je toženka zaposlena pri sodišču, ki mora odločati o tožbenem zahtevku zoper njo, lahko povzroči zaplete v nadaljnjem postopanju. Gre za tehten razlog, zaradi katerega je treba na podlagi 68.čl. Zakona o pravdnem postopku določiti za postopanje v tej zadevi drugo stvarno pristojno sodišče.
ZZZDR člen 132, 132/5, 79. ZPP (1977) člen 385, 385/2.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok - spremenjene okoliščine - zvišanje preživnine - preživninske možnosti staršev - revizija - dovoljenost revizije zaradi prekoračitve tožbenega zahtevka
Ugotovitve so utemeljevale zvišanje preživnine za ml. A. in ml. M. na 13.000,00 SIT (od 8.726,00 SIT) mesečno in to od 1.2.1994 dalje. Taka odločitev je imela podlago v petem odstavku 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki določa, da sme sodišče na predlog prizadetega med drugim tudi zvišati z dogovorom ali pravnomočno odločbo določeno preživnino, če se pozneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena. Sprejeto zvišanje preživnin za navedena dva mladoletna tožnika (ki znaša le po 4.300,00 SIT mesečno od 1.2.1994 dalje) pa je gotovo tudi znotraj toženčevih možnosti, ki so bistveno boljše od možnosti matere ml. tožnikov. Tako je obravnavana odločitev v skladu tudi z določilom 79. člena citiranega zakona (ki določa, da sodišče določi preživnino v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti
Vrhovno sodišče ugotavlja, da je v konkretnem primeru podan razlog iz 68. člena ZPP. Po tej določbi Vrhovno sodišče Republike Slovenije na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, da naj postopa v posamezni zadevi drugo stvarno pristojno sodišče z njegovega območja, če za to obstajajo tehtni razlogi. Dejstvo, da je drugotoženec sodnik pri krajevno pristojnem sodišču, nedvomno predstavlja tehten razlog za postopanje po navedeni zakonski določbi.
ZTLR člen 25, 25/1. ZPP (1977) člen 40, 40/2, 186, 186/2, 333, 382, 382/3.
lastninska pravica - pridobitev - gradnja na tujem zemljišču - nedobroverna graditelj in lastnik zemljišča - pravica izbire lastnika zemljišča - revizija - dovoljenost revizije - nedenarna terjatev - opredelitev vrednosti spornega predmeta v tožbi
Ko gre za gradnjo na tujem zemljišču, ima pri obojestranski nedobrovernosti lastnik zemljišča pravico izbire, da proti plačilu vrednosti uveljavlja lastninsko pravico na stavbi, ali da zahteva njeno rušenje, ali pa da zahteva od graditelja plačilo cene zemljišča. Taka sodna praksa je bila potrjena z načelnim pravnim mnenjem občne seje Vrhovnega sodišča Slovenije dne 21.12.1987 (poročilo o sodni praksi št. II/87).