varstvo žrtev vojnega nasilja - ukradeni otroci - priznanje pokojninske dobe - doživljenjska mesečna renta
Ukradenim otrokom, ki so bili med vojno v nemških taboriščih, se po 13. čl. Zakona o žrtvah vojnega nasilja priznava pokojninska doba v dejanskem trajanju do povratka v domovino, medtem, ko se jim po 16. čl. istega zakona določi doživljenjska mesečna renta po 1. alinei tega člena (renta za taboriščnike).
ZDRS člen 10, 10/1-8, 40, 40/3.ZUP člen 9, 159. ZUS (1977) člen 39, 39/2.
pridobitev državljanstva - upravni postopek - dokazovanje
Ni zakonita odločba upravnega organa, ki je pri ugotovitvi nevarnosti za javni red države navajal le izjave ene priče in se pavšalno skliceval na navedbe operativnih služb organov za notranje zadeve, ne da bi izvedel dokazne ocene.
Ni mogoče ugotoviti civilne invalidnosti z uporabo 232. tč. Pravilnika o ugotavljanju odstotka vojaške invalidnosti, če je zdravniška komisija ugotovila, da ni neposredne vzročne zveze, da bi bila nevroza posledica prestanih vojnih dogodkov v taborišču, ker prva medicinska dokumentacija o zdravljenju te bolezni ne izhaja iz obdobja šestih mesecev po prenehanju vojnih dogodkov.
revizija - dovoljenost revizije - denarna terjatev - vrednost spornega predmeta - nedenarna terjatev - opredelitev vrednosti spornega predmeta v tožbi
Gre za premoženjskopravni spor, ki se ne nanaša na denarno terjatev. Dopustnost revizije kot izrednega pravnega sredstva - kar velja za tožečo in toženo stranko - je v tem okviru odvisna od navedbe vrednosti spornega predmeta (prvi in tretji odstavek 382. člena ZPP). Pravico do revizije si torej mora zagotoviti stranka sama z ustrezno ocenitvijo vrednosti spornega predmeta že v tožbi (drugi odstavek 186. člena in drugi odstavek 40. člena ZPP), ali pa to stori sodišče - samo ali po iniciativi tožene stranke - v okolnostih in na način, predviden v tretjem odstavku 40. člena ZPP.
Izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta ima za posledico nedopustnost revizije (tretji odstavek 382. člena ZPP).
Kadar se tožbeni zahtevek v premoženjskopravnem sporu nanaša na denarno terjatev je revizija zoper izpodbijani del pravnomočne sodbe, izdane na drugi stopnji, dopustna ob pogoju, da vrednost spornega predmeta presega v drugem odstavku 382. člena ZPP predpisani znesek.
Po določbi drugega odstavka 382. člena ZPP revizije ni v premoženjskopravnih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega določenega zneska. Z novelo (Ul RS št. 55/92), ki je začela veljati 5.12.1992, je bil ta znesek določen v višini 80.000,00 SIT. Tožnik je v tožbi, ki jo je vložil 8.9.1993, zahteval plačilo zneska 48.633,30 SIT s pp in tega zneska v teku postopka ni zvišal. Po pričetku veljavnosti omenjene novele vložena tožba z višino zahtevanega denarnega zneska torej ni dosegala mejnega, za dovoljenost revizije odločilnega zneska.
Predpogoj za sklenitev delovnega razmerja na delovnem mestu v upravnem organu, kjer se zahteva status višjega upravnega delavca, je imenovanje delavca v ta status; zato pri prenehanju delovnega razmerja delavca s tem statusom v upravnem organu ni potrebe po izdaji še posebnega akta o prenehanju tega statusa, ker mu ta preneha istočasno s prenehanjem delovnega razmerja.
razmerja med starši in otroci po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine za otroke
Problem obravnavan v tej zadevi se nanaša na pravilnost odmere preživnine, ki jo je eden od bivših zakoncev dolžan plačevati za vsakega od treh mladoletnih otrok.
Dejstvo, da sta tožnika z denacionalizacijskim zavezancem sklenila soinvestitorsko pogodbo zaradi izgradnje hotela na zemljiščih, ki so predmet denacionalizacije, tožnikoma ne daje položaja strank v denacionalizacijskem postopku.
vrnitev nepremičnin - zavezanec za vrnitev stvari - stvarna in krajevna pristojnost
Za določanje stvarne in krajevne pristojnosti organa, ki odloča o zahtevi za denacionalizacijo, je pomembno, na podlagi katerega predpisa je premoženje bilo podržavljeno (v konkretnem primeru ZNZGP), šele nato, v kakšni obliki se je nahajalo v času podržavljenja. Irelevantno je, v kakšni obliki se premoženje nahaja v času denacionalizacije.
ZPP (1977) člen 23.ZZVZZ člen 65. ZDSS člen 5, 5/2.ZS člen 115.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - pristojnost rednega sodišča - pristojnost socialnega sodišča - pojem socialnega spora
Čeprav gre za vprašanje financiranja programov zdravstvenih storitev, ki jih tožeča stranka opravlja na račun tožene stranke, in je osnova za sklenitev pogodbe določena v 65. členu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92 in 13/93), gre v tem primeru za spor iz pogodbenega razmerja, kar je civilni (oziroma gospodarski) spor.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - pristojnost delovnega sodišča - pristojnost rednega sodišča - stečaj - plačilo priznanih terjatev iz delovnega razmerja
Za spor v zvezi s plačilom v stečajnem postopku že priznane terjatve iz delovnega razmerja (izhodiščne plače) je pristojno sodišče splošne pristojnosti.
revizija - dovoljenost revizije - opredelitev revizijskih razlogov - obnova postopka - obnovitveni razlogi - nezakonito postopanje sodišča - nova dejstva in novi dokazi - objektivni zastaralni rok
Obnovitveni razlog iz 2. točke prvega odstavka 421. člena ZPP (ki vsebinsko predstavlja kršitev iz 7. točke drugega odstavka 354. člena ZPP) je podana, kadar sodišče med vodenjem postopka z nezakonitim postopanjem odvzame stranki možnost obravnavanja pred sodiščem. Po stališčih pravne teorije in sodne prakse so taki primeri podani predvsem, kadar sodišče stranke ne povabi na narok ali pa tako pozno, da se naroka ne more udeležiti, če ji ne dostavi tožbe oziroma njenemu pooblaščencu, kadar ga ima, če je ne zasliši pa je zaslišalo nasprotno stranko in podobno. Posplošeno rečeno, sodišče zagreši navedeno kršitev postopka, kadar z nespoštovanjem pravil postopka onemogoči stranki, da bi sodelovala v postopku. V reviziji navedeni - obravnavani razlog glede na povedano ne predstavlja obnovitvenega razloga iz 2. točke prvega odstavka 421. člena ZPP (pač pa iz 9.
točke istega člena) ter zato sodišči druge in prve stopnje nista zagrešili takih kršitev postopka, ki jih uveljavlja revizija tožnikov.
S tem, ko je uvoznik v uvozni carinski deklaraciji za uporabnika uveljavljal ugodnost pogojne oprostitve carine ob izpolnitvi obveznosti izvoza po 50. čl. CZ, je prevzel tveganje za primer neizpolnitve te obveznosti in je carinski zavezanec (24. člen CZ).
ZZZDR člen 132, 132/5, 79. ZPP (1977) člen 385, 385/2.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok - spremenjene okoliščine - zvišanje preživnine - preživninske možnosti staršev - revizija - dovoljenost revizije zaradi prekoračitve tožbenega zahtevka
Ugotovitve so utemeljevale zvišanje preživnine za ml. A. in ml. M. na 13.000,00 SIT (od 8.726,00 SIT) mesečno in to od 1.2.1994 dalje. Taka odločitev je imela podlago v petem odstavku 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki določa, da sme sodišče na predlog prizadetega med drugim tudi zvišati z dogovorom ali pravnomočno odločbo določeno preživnino, če se pozneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena. Sprejeto zvišanje preživnin za navedena dva mladoletna tožnika (ki znaša le po 4.300,00 SIT mesečno od 1.2.1994 dalje) pa je gotovo tudi znotraj toženčevih možnosti, ki so bistveno boljše od možnosti matere ml. tožnikov. Tako je obravnavana odločitev v skladu tudi z določilom 79. člena citiranega zakona (ki določa, da sodišče določi preživnino v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti
Vrhovno sodišče ugotavlja, da je v konkretnem primeru podan razlog iz 68. člena ZPP. Po tej določbi Vrhovno sodišče Republike Slovenije na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, da naj postopa v posamezni zadevi drugo stvarno pristojno sodišče z njegovega območja, če za to obstajajo tehtni razlogi. Dejstvo, da je drugotoženec sodnik pri krajevno pristojnem sodišču, nedvomno predstavlja tehten razlog za postopanje po navedeni zakonski določbi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti
Okoliščina, da je toženka zaposlena pri sodišču, ki mora odločati o tožbenem zahtevku zoper njo, lahko povzroči zaplete v nadaljnjem postopanju. Gre za tehten razlog, zaradi katerega je treba na podlagi 68.čl. Zakona o pravdnem postopku določiti za postopanje v tej zadevi drugo stvarno pristojno sodišče.
Ali so razmere izredne v tem smislu, da pride v poštev ustna oporoka, je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej. Razmere so lahko izredne zaradi objektivnih, zunanjih okoliščin, pa tudi iz čisto subjektivnih vzrokov, ki se tičejo oporočitelja samega. Bistveno je, da oporočitelj nima možnosti napraviti pismene oporoke v katerikoli obliki.
ZOro člen 9, 9/4, 13, 13/1, 20, 20/1.ZUP člen 209, 209/3.
dovoljenje za nabavo in posest orožja - prosti preudarek
Izdani orožni list za revolver, ki je bil kasneje ukraden, ne daje pravice do nabave novega revolverja, ker se orožni list izda za konkretno, že nabavljeno orožje (9. in 13. člen ZOro). Dejstvo, da je tožnik enkrat že dobil dovoljenje za nabavo enakega orožja, ne pomeni, da je treba pri novi prošnji za nabavo orožja prosti preudarek enako uporabiti.