Za pravilno posredno vročitev po 86. čl. ZUP se šteje tudi sporočilo v poštnem predalu, iz katerega je razvidno, kje je spis - nadomešča pribitje spisa na vrata.
ZTLR člen 20. ZPP (1977) člen 40, 40/2, 40/3, 186, 186/2, 382, 382/3, 392.
pridobitev lastninske pravice - pravni posel - revizija - dovoljenost revizije - nedenarna terjatev - opredelitev vrednosti spornega predmeta v tožbi
Temelj za zatrjevano pridobitev lastninske pravice na spornih kletnih prostorih je tudi po zatrjevanju tožeče stranke pravni posel. O njegovem nastanku so na razpolago listine, o njegovi vsebini in izvedbi pa tudi izpovedbe prič o kasnejši rabi teh prostorov.
Podlaga za pridobitev lastninske pravice na spornih nepremičninah naj bi bil pravni posel (20. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih). Česa drugega tožbena trditvena podlaga ne vsebuje.
Sodbi sodišča druge stopnje tako v obsegu izpodbijanja odločitve o tožbenem zahtevku ni mogoče očitati niti v reviziji zatrjevanih nepravilnosti niti tistih, na katere mora po določbi 386. člena ZPP revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti.
delovno razmerje pri delodajalcu - dodelitev primernega stanovanja - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je dolžna toženka preskrbeti tožniku primerno stanovanje. Na pritožbo toženke je sodišče druge stopnje spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in zahtevek zavrnilo. Tožnikovi reviziji je sodišče ugodilo in je sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče druge stopnje ni oprlo svoje odločitve na dokaze, na katerih je temeljila odločitev prvega sodišča in ni povedalo, na katerih dokazih temelji odločitev. Zaradi teh pomanjkljivosti pa je bilo kršeno tudi materialno pravo, ki je bilo zmotno uporabljeno.
Kontinuirano sklepanje delovnega razmerja za določen čas, vedno za šest mesecev, zaradi nadomeščanja nedoločenih odsotnih delavcev, ni v skladu z zakonom.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - vrnitev na delo do dokončnosti sklepa
Revizijsko sodišče zastopa stališče, da tudi v primeru prenehanja delovnega razmerja z uporabo 6. točke prvega odstavka 100. člena ZDR ni izključena uporaba določb 106. člena ZDR. Ta določa, da ugovor delavca zoper sklep o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih zadrži izvršitev sklepa do sprejema dokončne odločitve. Zato se delavec do dokončnosti sklepa lahko vrne na delo, vrnitev na delo pa že lahko pomeni, da ni več možna uporaba določb 6. točke prvega odstavka 100. člena ZDR glede prenehanja delovnega razmerja, pač pa gre lahko za prenehanje delovnega razmerja po 5. točki prvega odstavka istega člena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA
VS03510
ZOR člen 107, 107/2, 553. ODZ paragraf 943. ZSZ 1984 člen 55, 57. ZTLR člen 33.
menjava in daritev nepremičnine - promet s pravico uporabe stavbnega zemljišča v družbeni lasti - ničnost - dopustnost predmeta obveznosti - poznejše prenehanje vzroka ničnosti - prepoved manjšega pomena kot pravni standard
107. člen ZOR, ki določa, da nična pogodba ne postane veljavna, tudi če prepoved ali kakšen drug vzrok ničnosti kasneje preneha, v drugem odstavku dovoljuje izjemo in sicer: kadar je bila prepoved manjšega pomena in je bila pogodba izvršena.
Sodišči prve in druge stopnje sta zmotno menili, da pogodba ni bila izvršena, ker ni bila vpisana v zemljiški knjigi. Vpis lastninske pravice ali pravice uporabe v javni knjigi je po določilu 33. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih pomemben za nastanek stvarnopravne pravice, obligacijsko razmerje med pogodbenimi strankami pa obstaja tudi brez tega.
Tudi pravni standard prepovedi manjšega pomena iz drugega odstavka 107. člena ZOR bo treba natančneje pojasniti. Po obstoječi sodni praksi se njegova vsebina ne nanaša samo na prepovedno pravno normo, temveč tudi na ravnanje tistega, ki prepoved prekrši (primerjaj pravno mnenje, sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča R Slovenije dne 18. in 19.6.1996, Pravna mnenja I/96, str.4).
Prvi odstavek 126. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju določa, da se v zavarovalno dobo všteva čas, ki ga je zavarovanec prebil v delovnem razmerju ali na kakšnem drugem delu, na podlagi katerega je bil zavarovan po 21. in 22. členu istega zakona. Ker tožniku v postopku ni uspelo dokazati, da naj bi bil v spornih obdobjih v delovnem razmerju, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo in zavrnilo njegov zahtevek za vštetje spornih obdobij v pokojninsko dobo.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sprememba dejanskega stanja
V reviziji tožeče stranke očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 2. točke 1. odstavka 385. člena ni podana. Sodišče druge stopnje, ki je v celoti pritrdilo dejanskim ugotovitvam sodišča prve stopnje, ni pa v svoje razloge povzelo tudi izpovedbe vodje tehnične službe (da se okenskih kril pri oknu, pri katerem se je tožnica poškodovala, ni dalo sneti), ni drugače ugotovilo dejanskega stanja. Sprememba dejanskega stanja bi bila podana v primeru, če bi sodišče druge stopnje spremenilo odločilno dejstvo, na katerem temelji sodba prve stopnje. Če pa pritožbeno sodišče dopolni sodbo prvega sodišča ali spremeni nekatere njegove ugotovitve, ki za samo odločitev niso pravno pomembne, ker ne predstavljajo dejanske podlage sodbe, sodišče ne ravna v nasprotju z določilom iz 1. točke 373. člena ZPP. Predvsem je treba opozoriti, da s stališčem, da je tožnica čistila okna tako, "da so zgornja krila oken delavci tožene stranke sneli in jih je očistila na tleh" ni drugače ugotovilo dejanskega stanja glede načina, kako je tožnica običajno ravnala v preteklih letih. S tem pa sodišče druge stopnje ni spremenilo dejanskih ugotovitev sodbe prve stopnje glede okoliščin, v katerih je do škodnega dogodka prišlo.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov - sklep o prenehanju delovnega razmerja - ugotovitveni sklep - obvestila
Obvestilo o prenehanju delovnega razmerja je po presoji revizijskega sodišča ugotovitveni sklep. S tem obvestilom je bilo ugotovljeno, da traja delovno razmerje tožniku do izteka odpovednega roka, določenega v 2. točki sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Ta sklep pa ima naravo konstitutivnega akta, saj je bilo z njim odločeno o prenehanju delovnega razmerja.
delovno razmerje pri delodajalcu - odškodninska odgovornost - nevarna stvar
ZOR pojmov nevarne stvari in nevarne dejavnosti ne opredeljuje. Gre za pravna standarda, ki ju je treba razlagati glede na okoliščine posameznega primera. Stopnice so lahko nevarna stvar, njihov imetnik je v takšnem primeru odgovoren objektivno, če postane (gibanje)
premikanje po njih nevarno kljub normalni pazljivosti. Premikanje po stopnicah je lahko nevarno zaradi neustrezne gradnje stopnic (npr. zelo strme stopnice, stopnnice brez ograje, neustrezna 'pohodna'
ploskev stopnic, neustrezni materiali in podobno) ali neustreznega vzdrževanja stopnic (npr. mokre, mastne, ledene stopnice, dotrajani materiali in podobno).
disciplinska odgovornost - neupravičen izostanek z dela
Po ZZVZZ je izostanek z dela zaradi zdravniških pregledov upravičen, razen, če bi se delavcu dokazalo, da je zavedajoč se nepotrebnosti obiskoval zdravnike.
Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju SFRJ člen 126.ZPIZ člen 202.
vštetje zavarovalne dobe v pokojninsko dobo - prijava v zavarovanje in plačilo prispevka za socialno zavarovanje
Okoliščina, da za določeno osebo v delovnem razmerju ni bila vložena prijava v zavarovanje in da zanjo ni bil plačan prispevek za socialno zavarovanje, nima zato nobenega vpliva na obstoj delovnega razmerja in praviloma tudi ne na priznavanje časa tega delovnega razmerja v zavarovalno dobo za uveljavitev pravic iz pokojninskega zavarovanja po določbah tega zakona. Dejstvo, da oseba ni bila socialno zavarovana, namreč samo po sebi še ni dokaz za neobstoj delovnega razmerja. Za priznanje zavarovalne dobe zato zadostuje, da je bila oseba v delovnem razmerju, vse drugo - razen, če ni izrečno posebej predpisano - za priznanje takega delovnega razmerja ni bistveno.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela
Ker tožnik ni bil z dela odsoten neupravičeno, to pa pomeni, da mu delovno razmerje ni moglo prenehati po določbah 6. točke prvega odstavka 100. člena ZDR.
revizija - revizija zoper sklep - dovoljenost revizije - nedenarna terjatev - določitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - vodstvo glavne obravnave - ločeno obravnavanje zahtevka po nasprotni tožbi - pravica do pritožbe
V okviru 186. člena ZPP in drugega odstavka 40. člena ZPP predpisano ravnanje stranke, ki vlaga tožbo, je v okviru dopustnosti revizije treba smatrati kot obvezno sestavino tožbe. Izostanek vrednosti spornega predmeta ima torej za posledico nedopustnost revizije (tretji odstavek 382. člena ZPP).
delovno razmerje pri delodajalcu - trajno prenehanje potreb po delavcih
Obvezno sestavino programa razreševanja presežnih delavcev določa prvi odstavek 35. člena ZDR. Kriteriji za ugotavljanje delavcev, katerih delo trajno ni potrebno, niso obvezna sestavina programa razreševanja presežnih delavcev. Zmotno je zato stališče nižjih sodišč, da odločitve organov tožene stranke niso zakonite zato, ker v programu razreševanja presežnih delavcev ni bil upoštevan kriterij delovne uspešnosti delavcev.
Razlogov za združitev postopkov pri subjektivni zveznosti ZKP posebej ne določa, temeljijo pa na načelu procesne ekonomije iz 15. člena tega zakona. Sodišče pri tehtanju o tem, ali naj postopki tečejo ločeno, ali naj se združijo, ocenjuje smotrnost take odločitve, posledice na trajanje, stroške, možnosti istočasne izvedbe dokazov za več kaznivih dejanj ali več oseb in podobno. Po drugi strani pa mora sodišče v skladu z 2. odstavkom 200. člena ZKP v primerih, ko je obtoženec v priporu, postopati posebno hitro.
SZ člen 117, 126, 126/3, 128, 128/2, 148, 148/1, 148/2. ZPP (1977) člen 206.
privatizacija stanovanj - privatizacijski pravici imetnika stanovanjske pravice - pravica do odkupa stanovanja - pravica do odpravnine - pravica do izbire
Stanovanjski zakon ureja pravico imetnika stanovanjske pravice do nakupa stanovanja (117. člen) in pravico do odpravnine (126. člen) v poglavju o privatizaciji. Zato sta ti dve pravici privatizacijski pravici. Pravico do odpravnine lahko uveljavlja le imetnik stanovanjske pravice. Pravico do odkupa stanovanja pa lahko uveljavlja bodisi on sam ali pa z njegovo pismeno privolitvijo njegov ožji družinski član. V tem zadnjem primeru gre za eno samo pravico, ki je njegova in take narave ta pravica ne izgubi, čeprav jo z njegovo pismeno privolitvijo uveljavlja drug, to je njegov ožji družinski član. Ko sodišče odloči o tej pravici, bodisi na njegovo tožbo ali tožbo njegovega družinskega člana, odloči vedno o njegovi pravici. To ugotovitev potrjuje tudi dejstvo, da je utemeljenost tožbenega zahtevka vedno odvisna zgolj od razlogov na njegovi strani kot imetnika stanovanjske pravice, neodvisno od tega, kdo nastopa kot tožnik v pravdi (argument še drugi odstavek 128. člena SZ). Zato mora imetnik stanovanjske pravice, kadar pravico do odkupa stanovanja ne uveljavlja osebno, poskrbeti za svoje morebitne pravice že v pravdi svojega ožjega družinskega člana (v smislu 206. in naslednjih členov ZPP).
Negativne predpostavke, torej odklonilni razlogi za prodajo stanovanja oziroma izplačilo odpravnine, so tako po drugem odstavku 128. člena kot po tretjem odstavku 126. v zvezi s prvim odstavkom 148. člena SZ vsebinsko enaki: lastnik ni dolžan prodati stanovanja oziroma izplačati odpravnino, če je imetniku stanovanjske pravice prenehalo stanovanjsko razmerje oziroma mu je mogoče odpovedati stanovanjsko razmerje brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov skladno z določbami zakona o stanovanjskih razmerjih, v obeh primerih pa v slučaju spora odloča o upravičenosti zavrnitve zahtevka sodišče v pravdnem postopku. Iz povedanega sledi zaključek: o tožnikovi pravici do odkupa stanovanja je bilo pravnomočno odločeno že s sodbo v pravdi z opr. št. I P 12/92, s katero je bil tožbeni zahtevek na odkup stanovanja iz razlogov drugega odstavka 128. člena SZ zavrnjen. S to pravdo so bile tožnikove privatizacijske pravice kot imetnika stanovanjske pravice iz stanovanjskega zakona izčrpane. Drugih to je nadaljnjih privatizacijskih pravic (do odpravnine) po stanovanjskem zakonu ne more več uveljavljati.
ZDen člen 19, 24, 24/1, 24/2, 27, 60, 60/1, 60/2.ZLPP člen 5.ZKZ člen 38, 42.ZUP člen 68.
položaj stranke v postopku
Pritožniku kot zakupniku na podlagi dolgoročne zakupne pogodbe, sklenjene na podlagi sedaj veljavnega ZKZ sicer gre položaj stranke v postopku denacionalizacije, toda ne v večjem obsegu, kot je po 1. odstavku 60. člena v zvezi s 1. in 2. odstavkom 24. člena ZDen potrebno za varstvo njegovih pravic ali pravnih koristi.