razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - preživnina za otroka
Izkazane otrokove potrebe (do 45.000,00 SIT na mesec) so narekovale določitev takšne preživnine, ki je v sorazmerju s premoženjskim stanjem pravdnih strank, ob upoštevanju, da tožnici, ki ima otroka v oskrbi, ostajajo dnevne skrbi in trud ob njegovi rasti in razvoju. Tako je tožničina obremenitev večja, saj je tožencu naloženo le plačevanje zneska 20.000,00 SIT na mesec. Toženčevo lastno preživetje pa bo ob višini njegove plače kljub plačevanju preživninskega zneska ostalo neogroženo.
ZDen člen 3, 3-6.ZPVAS člen 13.ZUP člen 125, 242, 245.
denacionalizacija agrarne skupnosti
Ker je v času odločanja tožene stranke ZPVAS že veljal, o zahtevi na prvi stopnji pa ni bilo odločeno, ker jo je organ prve stopnje zavrgel, bi morala tožena stranka na podlagi tega zakona presoditi pritožbene navedbe (13. čl. ZPVAS).
ugovor neizpolnjene pogodbe - če postane izpolnitev obveznosti ene stranke negotova - ara - neizpolnitev pogodbe - vrnitev are
Zaradi ravnanja tožene stranke je postala izpolnitev obveznosti tožene stranke za tožečo stranko vprašljiva in negotova. Zato je tožeča stranka izpolnitev svoje obveznosti lahko odložila do trenutka izpolnitve tožene stranke ali pa do trenutka, dokler ji tožena stranka ne bi dala zadostnega zavarovanja, da bo tudi ona izpolnila svojo pogodbeno obveznost (123. člen zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Kot sta ugotovili sodišči druge in prve stopnje pa toženka ne le da svoje obveznosti ni izpolnila ampak je po 30.12.1993 realizacijo sklenjenega posla celo izrecno odklonila. Nobenega dvoma torej ne more biti, da je prišlo do neizpolnitve pogodbe zaradi okoliščin na strani tožene stranke.
RAČUNSKO UPRAVNI SPOR - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS40113
ZUP člen 56, 56/1, 220. ZUS člen 6.
upravni spor - dopustnost
Po določilu 1. odstavka 6.člena ZUS je mogoč upravni spor samo zoper upravni akt, pri čemer je upravni akt po določilu 2. odstavka takšen akt, s katerim med drugim državni organ odloča o kakšni pravici ali obveznosti organizacije v kakšni upravni stvari.
S spodbijanim sklepom je prvostopni organ odločil o vprašanju, ki je čisto procesne narave.
Premalo pa so opisana merila prišla do izraza pri odmeri odškodnine iz ostalih postavk nepremoženjske škode. V okviru zmanjšanja življenjskih aktivnosti je bila zadosti upoštevana izguba vida na enem očesu do 33 % in otrpla zenica, zmanjšana gibljivost vratne hrbtenice ter nevrološke posledice možganskega pretresa, ki mejijo na organsko prizadetost. Te ugotovitve upoštevaje dejstvo, da zaradi posledic nesreče tožnica niti po dveh letih ni končala 1. letnika trgovske šole, bi za določitev odškodnine v znesku 4,500.000,00 SIT iz tega naslova morda zadoščale, vendar pa sta nižji sodišči premalo upoštevali, da je tožnica najbolj prizadeta v sferi emocionalno motivacijskega funkcioniranja osebnosti in spominskih funkcij in da je le z okvaro možganov povzročeno s poškodbo čeprav je EEG ni zaznal mogoče pri njej razložiti izrazito pomanjkanje motivacijskih vzgibov in načrtovanja v vedenju po nesreči (mnenje izvedenca nevrologa - list 59 in 60). Gre za nepopravljiv zastoj v dekletovem profesionalnem razvoju, zožen izbor nove poklicne usmeritve (tudi zaradi motenj vida) ter osebnostno spremembo s socialno izolacijo in izogibanjem socialnih kontaktov (list 62). Vse opisane ugotovitve izpodbijana sodba s sklicevanjem na izvedensko mnenje sicer vidi, vendar jih v premajhni meri upošteva.
prodaja - dolžnosti prodajalca blaga - pogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom kupnine (predplačilo) - načelo vestnosti in poštenja - obresti od vnaprej plačane kupnine
Obresti po 26. členu zakona o blagovnem prometu predstavljajo le minimalno odmeno za medčasno uporabo denarja. Omenjene obresti tudi niso sankcija za zamudo niti sankcija za morebitno špekulativno ravnanje prodajalca, temveč so, kot rečeno, le odmena za uporabo kupčevega denarja.
temeljna načela - dokazni postopek - dokazni predlog
Pravica obdolženca navajati dejstva in predlagati dokaze, ki so mu v korist (3. odstavek 16. člena ZKP) ter pravica strank, da smejo do konca glavne obravnave predlagati, naj se raziščejo nova dejstva in priskrbijo novi dokazi, kot tudi ustavna pravica vsakogar, ki je obdolžen kaznivega dejanja, da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist (3. alinea 29. člena Ustave Republike Slovenije) niso absolutne.
ZOR člen 479, 479/1, 479/1-1, 479/1-3, 481, 482, 482/2, 485.
odgovornost za stvarne napake - stvarne napake, za katere odgovarja prodajalec - kdaj gre za stvarne napake - skrite napake - pomen dejstva, da je prodajalec vedel za napako
Če prodajalcu (skrita) napaka na izročeni stvari ni bila znana ali ni mogla biti znana (485 člen ZOR), ne odgovarja kupcu za napako, ki se pokaže potem, ko je minilo 6 mesecev od izročitve stvari (482/2 ZOR).
Zakonik o sodnem kazenskem postopanju Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (1929) člen 79, 79/1, 325, 325/3, 330, 330/1, 333, 333/1.
pritožba zoper sodbo - umik pritožbe
Izjava o umiku že priglašenega pravnega sredstva je bila mogoča, vendar pa je bilo potrebno, da je imel branilec za umik priglašenega pravnega sredstva posebno pooblastilo.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - začasno zmanjšanje - strah
Zmanjšanje splošnih življenjskih aktivnosti kot posebna podlaga za odškodnino zaradi duševnih bolečin res zajema vse omejitve (z omejitvijo se razume tudi opravljanje aktivnosti s povečanimi napori ali v posebnih pogojih) v oškodovančevih življenjskih aktivnostih, ki jih je opravljal in bi jih oziroma bi jih po rednem teku stvari opravljal tudi v bodočnosti. Vendar pa mora biti ta oblika škode praviloma trajne narave. Denarna odškodnina zaradi le začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti se lahko prisodi le izjemoma in sicer takrat, kadar je zmanjšanje življenjske aktivnosti močnejše intenzivnosti ali če to opravičujejo posebne okoliščine. Pri tožnici, pri kateri se začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti kaže le v delnem (največ 20% v prvem tednu, kasneje pa celo le v 10% oziroma 5%) zmanjšanju možnosti opravljanja "običajnih upokojenskih del" pa ni podan nobeden od prej navedenih pogojev za prisojo odškodnine zaradi začasno zmanjšane življenjske aktivnosti.
dolžnost preživljanja - sprememba višine preživnine - preživnina za zakonca
Pravno pravilno pa je uporabljena tudi določba 5. odstavka 132. člena ZZZDR. Zvišanje (znižanje in tudi ustavitev) s pravnomočno odločbo (ali dogovorom) določene preživnine je mogoče, vendar pod pogojem, da se pozneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena. V obravnavanem primeru so se po ugotovitvah sodišč druge in prve stopnje razmere spremenile. Po ugotovitvah nižjih sodišč pa se te spremembe razmer ne kažejo le v dejstvu, da je toženec pridobil dodatno pokojnino (iz Sklada za vzajemno pomoč obrtnikom), kot to prikazuje revizija, ampak tudi v tem, da se je zdravstveno stanje tožnice poslabšalo, da ni več zmožna obdelovati vrta, da se je povečala tudi toženčeva redna pokojnina itd.
Potni nalogi, ki so služili kot materialna dokumentacija za izplačilo, niso knjigovodska verodostojna listina v smislu določila računovodskega standarda št. 21, ki knjigovodsko listino kot verodostojno opredeljuje le, če je po vsebinski, računski in formalni plati popolna in neoporečna. Obravnavana dokumentacija tožeče stranke pa le pavšalno in nepopolno prikazuje poslovne dogodke brez natančne časovne opredelitve, brez podpisa likvidatorja, kot sta to ugotovila že prvostopni organ in tožena stranka v svojih odločbah. Zato imajo izplačila upravičeno značaj drugih prejemkov iz delovnega razmerja v smislu določila 4. alinee 1. odstavka 15. člena zakona o dohodnini, kot obdavčljivi prejemek.
Glede na spredaj navedeno stanje, je revizijsko sodišče ugotovilo umik revizije. Namreč po določilu 329. člena ZPP veljajo v postopkih za revizijo smiselno določila iz tega zakona o pritožbi zoper sodbo, med drugim tudi določilo 2. odstavka 349. člena ZPP. Po določilu navedenega člena lahko stranka umakne že vloženo pritožbo dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe o pravnem sredstvu. Ker sta revidenta v tem primeru umaknila revizijo 8.5.1997 in dotlej o njej vrhovno sodišče še ni odločilo, je v skladu s spredaj navedenimi določili ugotovilo umik revizije.
Če upravni organ v zakonsko določenem roku (30 dni po vloženi vlogi) ni izdal potrdila oz. negativne odločbe o priglasitvi del, so bila priglašena dela (graditev kokošnjaka) dovoljena, če so bila dela dejansko opravljena na parceli, navedeni v priglasitvi del.
Vojaški material (bomba), ki ga je med vojno našel otrok (fant star 11 let in pol), in je iz njega odstranil detonator, pri čemer je prišlo do eksplozije in poškodbe otroka, je šteti za zapuščeni vojaški material v smislu 2. odst. 2. čl. ZCI.
Ker je bila odločba o novi razdelitvi zemljišč izdana že pred uveljavitvijo ZKZ, se v skladu z 2. odst. 115. člena tega zakona razlika med vrednostjo vloženih in novo dodeljenih zemljišč poravna z denarno odškodnino po tržni vrednosti zemljišč ob izplačilu.
zavarovalni primer - odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - kdo odgovarja za škodo - škoda nastala v respiro roku
V obravnavanem primeru sta sodišči druge in prve stopnje ugotovili, da je prišlo do tožničine nezgode (škodnega dogodka) 29.12.1992 in da ta pada v zavarovalno obdobje - od 23.12.1992 do 23.12.1993 - ki je bilo predmet pogodbe o zavarovanju avtomobilske odgovornosti z dne 10.2.1993 (ki sta jo sklenili prva toženka in K. K.). Iz (posrednih) ugotovitev nižjih sodišč še izhaja, da druga toženka kot voznica ni bila skleniteljica zavarovalne pogodbe (ampak lastnica vozila).
Ugotovitvi nižjih sodišč, da je imel lastnik vozila zavarovano svojo avtomobilsko odgovornost pri prvi toženki v času (od 23.12.1992 do 23.12.1993), ko je vozilo tožnico poškodovalo (28.12.1992) in da tožnica ni bila soodgovorna za nezgodo, so utemeljevale zaključek, da je prva toženka odgovorna tožnici za škodo, ki jo je utrpela v prometni nezgodi (173. in 174. člen ZOR ter 93. in dr. členi zakona o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja - Uradni list bivše federacije št. 17/90) glede na to, da ni bilo ugotovljeno ničesar, kar bi izključevalo odgovornost revidentke po zavarovalni pogodbi.
Ker je Ustavno sodišče RS v postopku odločanja o tožnikovi ustavni pritožbi proti izpodbijani odločbi zaradi ponovne zavrnitve tožnikove vloge za pridobitev državljanstva odpravilo izpodbijano odločbo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje toženi stranki, še preden je VS RS odločilo o tožbi, spornega akta torej ni več in zato upravni spor ni več mogoč, zaradi česar je sodišče tožbo zavrglo.
ZZZDR člen 86, 88, 96. ZOR člen 117. ZPP-77 člen 1, 382, 382/2, 392.
razmerja med starši in otroki - ugotavljanje očetovstva - način priznanja - izpodbijanje očetovstva - izpodbijanje priznanja očetovstva - aktivna legitimacija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Po presoji revizijskega sodišča ni dovoljena tožnikova revizija v delu, s katerim pobija zavrnitev njegovega zahtevka, da naj se ugotovi, da je neveljavno njegovo priznanje očetovstva ml. toženca. Čeprav je priznanje očetovstva ena od oblik ugotavljanja očetovstva (naslov poglavja členov 86 do 95 ZZZDR), vendar po prevladujoči sodni praksi spora po tožbi zaradi razveljavitve izjave o priznanju očetovstva ni mogoče šteti za spor iz osebnih in rodbinskih razmerjih v smislu določbe 1. člena ZPP. Po takem stališču se šteje zato spor zaradi izpodbijanja izjave o priznanju očetovstva za premoženjskopravni spor iz 3. odstavka 382. člena ZPP. Glede takih sporov pa je določeno, da v njih ni revizije, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska (3. odstavek 382. člena ZPP). V tem primeru tožnik v tožbi, ki jo je vložil 16.6.1994, ni navedel vrednosti spornega predmeta.
Tožnik si zato ni zagotovil pravice do vložitve izrednega pravnega sredstva v smislu 3. odstavka 382. člena ZPP.
Tožnik je očetovstvo ml. toženca priznal in zato ni njegov domnevni zakoniti oče po določbah 86. člena ZZZDR. Zato tožnik ni aktivno legitimiran k izpodbijanju očetovstva po določbah 96. ali drugih členov ZZZDR. Sodišči druge in prve stopnje sta glede na take ugotovitve pravilno uporabili materialno pravo, ko sta tožnikov obravnavani tožbeni zahtevek zavrnili.