Če je bilo podstrešno stanovanje zgrajeno po podržavljenju objekta, ki je predmet denacionalizacije, ima najemnik tega stanovanja položaj stranke v denacionalizacijskem postopku, če izkaže, da je bil zakoniti investitor tega stanovanja oz. da izpolnjuje pogoje iz 116. člena SZ.
Do nesreče je prišlo zaradi dveh hudih kršitev prometnih predpisov. Tožnik je kršil določbo o prednosti po drugem odst. 50. čl. tedaj veljavnega Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, toženec pa določbe o hitrosti po 45. in 46. čl. istega zakona. Gre za kršitve dveh predpisov, ki sta za varnost prometa temeljnega pomena.
Tožnikova kršitev pravila prednosti je bila v dosedanjem postopku podrobno obravnavana in sama zase ustrezno ocenjena. Toda bistveno je, da se kršitve obeh udeležencev obravnavajo v medsebojni povezavi.
revizija - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Elementi dejanskih ugotovitev, ki so lahko predmet presoje na pritožbeni stopnji, pa ne morejo biti predmet revizije (tretji odstavek 385. člena ZPP). Revizija namreč po vsebini in gramatikalnih navedbah - vložena sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava - napada le sprejeto dokazno oceno, po kateri tožniku ni uspelo dokazati, da ga je pes tožene stranke poškodoval. V okviru takšne revizije je mogoč le preizkus izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z določbo 386. člena ZPP - in to s stališča uporabe materialnega prava in eventualne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS40092
ZOR člen 172, 172/1. ZIP člen 124, 124/1, 124/2, 124/3, 199. ZPP (1977) člen 19.
izvršba - sklep o izvršbi - odgovornost za neizvršitev sklepa o izvršbi - odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih obrokov - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost APP - krivdna odgovornost - vložitev tožbe
1. Agencija za plačilni promet odgovarja za škodo, ki je nastala v zvezi z opravljanjem dela njenih ljudi.
2. Če Agencija za plačilni promet ne ravna po sklepu o izvršbi, je treba ravnati po 124. členu ZIP. Če oškodovani (upnik) ne ravna tako ampak vloži tožbo, je treba uporabiti 19. člen ZPP.
Tožbena ugovora, da je bencinski servis lociran preblizu tožnikove hiše in da bo povzročal emisije hrupa in izpušnih plinov, sta neutemeljena, ker je tožena stranka pravilno ugotovila, da so po PUP zahtevani minimalni odmiki zagotovljeni, vplivi objekta na okolje pa v mejah dopustnih vplivov.
zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - odškodninske terjatve
Obseg nastale škode je oškodovancu znan najkasneje ob zaključku zdravljenja, njen povzročitelj pa od škodnega dogodka. V tem okviru se presojajo zastaralni roki.
ZLPP člen 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15.ZDen člen 68.ZUP člen 125, 125/2.
začasna odredba
ZLPP kot kasnejši zakon v poglavju o zavarovanju pravic prejšnjih lastnikov podržavljenega premoženja in njihovih pravnih naslednikov posebej ureja zavarovanje zahtevkov za vračanje premoženja v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij. Zato po uveljavitvi ZLPP določba 68. člena ZDen ne more biti več podlaga za zavarovanje zahtevkov v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij, ne glede na vrsto in obliko denacionalizacijskega zahtevka.
1. Terjatev do 20 % deleža nezapadlih obrokov kupnine od prodanega stanovanja proti kupcu ima Stanovanjski sklad in ne prodajalec.
2. Po 1. odst. 12. člena ZSOS, upoštevajoč njegovo zgoraj navedeno razlago, nastane tožeči stranki terjatev na 20 % deležu neplačanih obrokov kupnine za prodana stanovanja proti prodajalcu šele z dnem, ki ga določa omenjeno zakonsko določilo.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za javni red
Nagnjenost k izvrševanju istovrstnih kaznivih dejanj je lahko okoliščina, zaradi katere bi sprejem v državljanstvo RS predstavljal nevarnost za javni red.
V davčnem odmernem postopku je kot prodajo nepremičnine v smislu 1. odstavka 58. člena zakona o dohodnini upoštevati to, kar je predmet prodajne pogodbe. Tudi vprašanje, ali je bil s prodajo predmeta pogodbe dosežen dobiček, je presojati po določbah ZDoh glede na vsebino posamezne pogodbe, ne pa glede na motive, ki so vodili prodajalca pri sklepanju pogodb.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - osebe, ki imajo v primeru smrti pravico do denarna odškodnine - bratje in sestre
Tožniki in pokojnica so živeli v življenjski skupnosti, ki je bila enaka skupnemu življenju ožjih družinskih članov (prvi odstavek 201. člena ZOR). O teh okolnostih obstoje v sodbah nižjih sodišč potrebne dejanske ugotovitve. Življenjska skupnost bratov in sester je bila torej izenačena z življenjsko skupnostjo ožjih družinskih članov, v katero sicer spadajo zakonec, otroci in starši. Izpodbijana sodba s tem v zvezi ugotavlja, da je smrt, ki je iztrgala eno od članic te skupnosti, povzročila ne le veliko žalost, marveč tudi veliko moralno dezorganizacijo v širšem pomenu. Čim pa je tako, pa je treba višino odškodnine za duševne bolečine bratu in sestrama pokojnice odmeriti v skladu z merili, ki veljajo za prisojo pravične denarne odškodnine ožjim družinskim članom pokojnega. To pravno izhodišče pa je sodišče druge stopnje relativiziralo s starostjo prizadetih, ker se je ob starosti 72 let "pokojnica že bližala naravnemu izteku življenja", tožniki pa so ob njeni smrti bili tudi že stari (65, 79 in 82 let). Navedeno izhodišče s stališča pravne presoje ni v celoti sprejemljivo. Ugotovljena tesna povezanost pokojne s sestrama in bratom je imela zaradi njene smrti posledico ne samo na ekonomskem delovanju njihove družinske skupnosti, temveč tudi - po ugotovitvah sodišča druge stopnje - veliko žalost in moralno dezintegracijo. To pa pomeni, da je bilo sicer uravnoteženo življenje članov skupnosti tudi na čustvenem področju porušeno.
Določbe ZOR, ki se nanašajo na skrite napake, je mogoče uporabiti le tedaj, kadar je obstoj skrite napake ugotovljen. V obravnavanem primeru pa je bilo v postopku pred sodiščema druge in prve stopnje ugotovljeno, da na kupljenem vozilu takih skritih napak, kot jih je zatrjeval tožnik (napake na motorju, ki naj bi bile posledice karambola), sploh ni in da tožnik kupljeno vozilo že štiri leta povsem nemoteno uporablja. Ob nedokazanem obstoju skritih napak na vozilu sta sodišči druge in prve stopnje materialnopravno pravilno odločili, da tožnik neutemeljeno zahteva znižanje cene.
ZOR člen 10, 901, 919. SPLOŠNI POGOJI ZA ZAVAROVANJE AVTOMOBILSKEGA KASKA člen 20.
sklenitev pogodbe - kdaj je pogodba sklenjena - obveznosti zavarovalnice - izplačilo odškodnine ali dogovorjene vsote
Tožnikov zahtevek, da mora toženka skleniti z njim kasko zavarovanje za nazaj, nima podlage ne v zavarovalni pogodbi, katere veljavnost je prenehala 4.5.1994, ne v spredaj navedenih splošnih pogojih toženke in ne v določbah zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, člen 10, ki uzakonja načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij, 901. člen in dr.). Drugi del (sicer enotno postavljenega) zahtevka pa ni določen, kot je pravilno ocenilo sodišče druge stopnje. Po določilu prvega odstavka 186. člena ZPP mora tožba med drugimi sestavinami obsegati določen zahtevek. Pri tem je mišljen procesualni zahtevek, ki ga poda tožnik v obliki tožbenega predloga. Ta - zahtevek - pa ni določen (določljiv), kadar tožnik predlaga zgolj, da se tožena stranka obsodi na plačilo škode, katere pa po višini ne opredeli z ničemer (ne v zahtevku in ne v razlogih tožbe). Tožba je zato v takih primerih pomanjkljiva v procesnopravnem pogledu. Ker pa sta v tem postopku sodišči nižjih stopenj meritorno odločili tudi glede pomanjkljivega dela tožbe (v okviru enotno postavljenega zahtevka), je bila lahko predmet revizijskega preizkusa le materialnopravna pravilnost pobijane sodbe. Ta pa je pravilna tudi po presoji revizijskega sodišča, ker postavljeni zahtevek nima opore v materialnem pravu.
revizija - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Nova listina bi pomenila nov dokaz, na podlagi katerega želi tožeča stranka doseči ugotovitev drugačnega dejanskega stanja. To pa na revizijski stopnji ni mogoče (3. odst. 385. čl. ZPP).
Določitev zamudnih obresti od zapadlih preživninskih obrokov zato ne pomeni dvakratne valorizacije, kakor zmotno meni revizija. Zamuda pri izpolnitvi obveznosti, tudi iz naslova občasnih terjatev, ima za posledico obveznost plačila zamudnih obresti (277. člen ZOR).
Niti za odškodnino za pretrpljene telesne bolečine, niti za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, opredelitev poškodbe kot lahke sama zase ne pove dovolj. Za odločitev o teh dveh odškodninskih postavkah je bistvena intenzivnost in trajanje telesnih oz. duševnih bolečin.