ZPP (1977) člen 496a, 373. ZPPSL (1989) člen 105, 105/2.
pritožba - novote v pritožbenem postopku - gospodarski spori - odločanje na drugi stopnji - sprememba izpodbijane odločbe - pobotanje v stečajnem postopku
1. V gospodarskih sporih je treba navajati dejstva in predložiti dokaze že v postopku pred sodiščem prve stopnje (496.a člen ZPP).
2. V primerih iz 2. in 4. točke 373. člena ZPP lahko spremeni pritožbeno sodišče odločbo 1. stopnje, ne da bi opravilo glavno obravnavo.
3. V stečajnem postopku lahko pride do pobotanja samo tistih terjatev, glede katerih so izpolnjene vse predpostavke po zakonu o obligacijskih razmerjih, upoštevajoč pri tem še specialne določbe 105. in 107. člena ZPPSL. Ena od teh predpostavk je tudi vzajemnost.
Če je bilo podstrešno stanovanje zgrajeno po podržavljenju objekta, ki je predmet denacionalizacije, ima najemnik tega stanovanja položaj stranke v denacionalizacijskem postopku, če izkaže, da je bil zakoniti investitor tega stanovanja oz. da izpolnjuje pogoje iz 116. člena SZ.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS40092
ZOR člen 172, 172/1. ZIP člen 124, 124/1, 124/2, 124/3, 199. ZPP (1977) člen 19.
izvršba - sklep o izvršbi - odgovornost za neizvršitev sklepa o izvršbi - odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih obrokov - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost APP - krivdna odgovornost - vložitev tožbe
1. Agencija za plačilni promet odgovarja za škodo, ki je nastala v zvezi z opravljanjem dela njenih ljudi.
2. Če Agencija za plačilni promet ne ravna po sklepu o izvršbi, je treba ravnati po 124. členu ZIP. Če oškodovani (upnik) ne ravna tako ampak vloži tožbo, je treba uporabiti 19. člen ZPP.
rojstna matična knjiga - popravek priimka, pridobljenega s sklenitvijo zakonske zveze
Če je tožeča stranka leta 1954 sklenila zakonsko zvezo in sta se zakonca sporazumela za skupen možev priimek v slovenski pisavi, je upravni organ utemeljeno zavrnil zahtevek tožeče stranke, ki ga je precizirala kot zahtevek za izdajo odločbe o popravku tega priimka v nemški pisavi v rojstni matični knjigi pri podatku o rojstvu prejšnjega moža tožeče stranke.
Če nadzidava obstoječega objekta ne predstavlja gradnje novega objekta, ni treba upoštevati z odlokom o urbanističnem redu določene odmike, ker le-ti veljajo le za novogradnje.
zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - odškodninske terjatve
Obseg nastale škode je oškodovancu znan najkasneje ob zaključku zdravljenja, njen povzročitelj pa od škodnega dogodka. V tem okviru se presojajo zastaralni roki.
Tožbena ugovora, da je bencinski servis lociran preblizu tožnikove hiše in da bo povzročal emisije hrupa in izpušnih plinov, sta neutemeljena, ker je tožena stranka pravilno ugotovila, da so po PUP zahtevani minimalni odmiki zagotovljeni, vplivi objekta na okolje pa v mejah dopustnih vplivov.
revizija - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Elementi dejanskih ugotovitev, ki so lahko predmet presoje na pritožbeni stopnji, pa ne morejo biti predmet revizije (tretji odstavek 385. člena ZPP). Revizija namreč po vsebini in gramatikalnih navedbah - vložena sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava - napada le sprejeto dokazno oceno, po kateri tožniku ni uspelo dokazati, da ga je pes tožene stranke poškodoval. V okviru takšne revizije je mogoč le preizkus izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z določbo 386. člena ZPP - in to s stališča uporabe materialnega prava in eventualne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP.
tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
V okviru tožbenega zahtevka na izpraznitev stanovanja se je postopek začel (185. člen ZPP) v času veljavnosti zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov (Ur. list RS, št. 55/92), v katerem se po 9. členu denarni zneski, ki se nanašajo na vrednost spornega predmeta (drugi in tretji odstavek 382. člena ZPP) zvišajo za 10 krat. To pa pomeni, da je za dopustnost revizije glede na vrednost spornega predmeta od 5.12.1992, ko je navedeni zakon začel veljati, treba upoštevati 10 kratnik zneska 8.000,00 SIT, ki je bil kot meja za dopustnost revizije postavljen v noveli ZPP iz leta 1990 (Ur. list RS, št.
20/90). Za presojo dovoljenosti obravnavanja revizije je torej treba upoštevati mejno vrednost spornega predmeta v znesku 80.000,00 SIT. Na dejansko ugotovitev, da toženec že od leta 1990 (še pred uveljavitvijo stanovanjskega zakona) spornega stanovanja ni več uporabljal za zadovoljenje svojih stanovanjskih potreb, je revizijsko sodišče vezano. Stanovanjsko pravico je toženec po določbi 58. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list SRS, št. 35/82) zaradi več kot šest mesečne neuporabe izgubil, s tem pa tudi pravico do lastninjenja po stanovanjskem zakonu in pravico, da po tem zakonu sklene najemno pogodbo.
V davčnem odmernem postopku je kot prodajo nepremičnine v smislu 1. odstavka 58. člena zakona o dohodnini upoštevati to, kar je predmet prodajne pogodbe. Tudi vprašanje, ali je bil s prodajo predmeta pogodbe dosežen dobiček, je presojati po določbah ZDoh glede na vsebino posamezne pogodbe, ne pa glede na motive, ki so vodili prodajalca pri sklepanju pogodb.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za javni red
Nagnjenost k izvrševanju istovrstnih kaznivih dejanj je lahko okoliščina, zaradi katere bi sprejem v državljanstvo RS predstavljal nevarnost za javni red.
Določbe ZOR, ki se nanašajo na skrite napake, je mogoče uporabiti le tedaj, kadar je obstoj skrite napake ugotovljen. V obravnavanem primeru pa je bilo v postopku pred sodiščema druge in prve stopnje ugotovljeno, da na kupljenem vozilu takih skritih napak, kot jih je zatrjeval tožnik (napake na motorju, ki naj bi bile posledice karambola), sploh ni in da tožnik kupljeno vozilo že štiri leta povsem nemoteno uporablja. Ob nedokazanem obstoju skritih napak na vozilu sta sodišči druge in prve stopnje materialnopravno pravilno odločili, da tožnik neutemeljeno zahteva znižanje cene.
industrijska lastnina - model in vzorec - varstvo modela - oblika telesa - ničnost pravic in razveljavitev znamke
Materialnopravno podlago za rešitev spora predstavljajo določbe 14., 15. in 87. člena zakona o industrijski lastnini. Po presoji revizijskega sodišča sta sodišči druge in prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje spor pravdnih strank pravilno razrešili po spredaj navedenih določbah zakona o industrijski lastnini, ko sta ugodili tožnikovemu tožbenemu zahtevku. Za sprejet zaključek je bila odločilnega pomena ugotovitev, da domnevna bistvena novost po tožencih zahtevanega varstva modela - kovinske ploščice na dnu košar - že več kot 6 mesecev pred vložitvijo prijave (30.12.1992) ni bila več nova, ker je bila znana javnosti že več kot 6 mesecev pred tem (najpozneje aprila 1992). V skladu s takim zaključkom pa je tudi nadaljnji zaključek sodišč nižjih stopenj, da niso bili izpolnjeni pogoji za priznanje modela, čim je odpadla bistvena novost prijave, saj bi bili pogoji izpolnjeni le, če bi bili novi vsi zatrjevani elementi oblike. Ob takem stanju sta zato sodišči druge in prve stopnje pravilno ugotovili ničnost spornega modela.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - preživnina za otroka - kriteriji za določitev
V okviru dejanskih ugotovitev sprejeta ocena, da otrok mesečno porabi 43.000,00 SIT (te ugotovitve revizijsko glede na določbo tretjega odstavka 385. člena ZPP ni mogoče izpodbijati), pri čemer statistični podatki te stroške ocenjujejo z zneskom 65.000,00 SIT mesečno, je zato relativizirana. Vendar pa je tudi ob sprejeti oceni o stroških otrokovega preživljanja mogoče zanesljivo utemeljevati boljši tožnikov premoženjski položaj in s tem obrazložiti zvišanje njegovega preživninskega prispevka na 32.000,00 SIT mesečno (prvi odstavek 395. člena ZPP). Dodatni argument je še splošno znana okoliščina o vsakdanjih skrbeh in trudu, ki ga ima z otrokom tisti od staršev, ki mu je dodeljen v oskrbo.
odpoved dediščini - nepreklicnost izjave - napotitev na pravdo
Če dedič pred koncem zapuščinske obravnave spremeni svojo izjavo o odpovedi dediščini in je med dediči spor o tem, kakšna izjava velja, napoti sodišče stranke na pravdo.
ZOR člen 10, 901, 919. SPLOŠNI POGOJI ZA ZAVAROVANJE AVTOMOBILSKEGA KASKA člen 20.
sklenitev pogodbe - kdaj je pogodba sklenjena - obveznosti zavarovalnice - izplačilo odškodnine ali dogovorjene vsote
Tožnikov zahtevek, da mora toženka skleniti z njim kasko zavarovanje za nazaj, nima podlage ne v zavarovalni pogodbi, katere veljavnost je prenehala 4.5.1994, ne v spredaj navedenih splošnih pogojih toženke in ne v določbah zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, člen 10, ki uzakonja načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij, 901. člen in dr.). Drugi del (sicer enotno postavljenega) zahtevka pa ni določen, kot je pravilno ocenilo sodišče druge stopnje. Po določilu prvega odstavka 186. člena ZPP mora tožba med drugimi sestavinami obsegati določen zahtevek. Pri tem je mišljen procesualni zahtevek, ki ga poda tožnik v obliki tožbenega predloga. Ta - zahtevek - pa ni določen (določljiv), kadar tožnik predlaga zgolj, da se tožena stranka obsodi na plačilo škode, katere pa po višini ne opredeli z ničemer (ne v zahtevku in ne v razlogih tožbe). Tožba je zato v takih primerih pomanjkljiva v procesnopravnem pogledu. Ker pa sta v tem postopku sodišči nižjih stopenj meritorno odločili tudi glede pomanjkljivega dela tožbe (v okviru enotno postavljenega zahtevka), je bila lahko predmet revizijskega preizkusa le materialnopravna pravilnost pobijane sodbe. Ta pa je pravilna tudi po presoji revizijskega sodišča, ker postavljeni zahtevek nima opore v materialnem pravu.
Določitev zamudnih obresti od zapadlih preživninskih obrokov zato ne pomeni dvakratne valorizacije, kakor zmotno meni revizija. Zamuda pri izpolnitvi obveznosti, tudi iz naslova občasnih terjatev, ima za posledico obveznost plačila zamudnih obresti (277. člen ZOR).