izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - dejansko stanje - nagib
1) Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. 2) Nagibi storilca kaznivega dejanja praviloma niso zajeti v storilčevem naklepu, razen v primerih, ko je posamezen nagib konstitutivni znak kaznivega dejanja.
Tujčevo čakanje na delo po prenehanju pravice do nadomestila za primer brezposelnosti ni upravičen razlog za daljše prebivanje tujca v državi (2. odst. 13. čl. ZTuj), ker po 2. čl. ZZT tujec lahko sklene delovno razmerje ali opravlja delo v RS na podlagi delovnega dovoljenja, brez delovnega dovoljenja pa, če je tako določeno z mednarodno pogodbo.
Tudi izvenzakonska skupnost tujca ni upravičen razlog za daljše prebivanje tujca v državi, ampak je to le zakonska zveza z državljanom RS (2. odst. 13. čl. ZTuj) ali s tujcem, ki ima dovoljenje za stalno oz. začasno prebivanje (17. čl. ZTuj).
nepopolna vloga - zavrženje nepopolne vloge - pristojnost za zavrženje tožbe - dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa o dedovanju - pravda ob pogojih za obnovo postopka
Okrajno sodišče je smelo zavreči vlogo tožeče stranke ne glede na to, da je med postopkom označila vrednost spornega predmeta v znesku 3.680.000,00 SIT. Nerazumljivo vlogo zavrže tisto sodišče, ki to vlogo prejme oz. ki to vlogo po 109. členu ZPP obravnava. Vrednost spornega predmeta in s tem stvarna pristojnost sodišča sta pomembni šele tedaj, ko sodišče popravljeno vlogo sprejme kot popolno in po tožbi začne teči pravdni postopek.
Po preteku 5 let od dneva, ko je postala odločba pravnomočna, obnove zapuščinskega postopka ni več mogoče predlagati (in tako tudi ne vložiti tožbe na podlagi 224. člena Zakona o dedovanju), razen v izjemnih primerih.
SZ člen 117, 147, 147/1, 147/2, 148, 148/2, 160. ZSR člen 16, 19/1.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - zakonec - imetnik pravice uporabe
Ko je bilo ugotovljeno, da je tožnikov oče izgubil stanovanjsko pravico v letu 1990, pomeni, da ni bil njen imetnik ob uveljavitvi stanovanjskega zakona 19.10.1991 (160. člen SZ) in tako tudi takrat ni pridobil pravice do privatizacije stanovanja in nadalje, tudi ni mogel veljavno odločiti o tem, kateri izmed upravičencev do privatizacije, torej njegovih ožjih družinskih članov, ima pravico do odkupa stanovanja po 117. in naslednjih členih SZ. Pravilno je tudi stališče, da tožnik nima izvirne pravice do odkupa stanovanja, ker je to pravico pridobila njegova mati kot zakonec prejšnjega imetnika stanovanjske pravice, ki je trajno nehal uporabljati stanovanje (16. člen ZSR), te pravice pa ni izkoristila ne sama ne tako, da bi privolila, da jo izkoristi tožnik, marveč le tako, da je sklenila najemno pogodbo. Pri tem je res nepomembno za rešitev tega spora, ali gre za pogodbo za določen ali za nedoločen čas, saj je bistveno le to, da lastnik sklene pogodbo z imetnikom stanovanjske pravice, pa naj gre za nedoločen čas (prvi in drugi odstavek 147. člena SZ) ali za določen čas po dogovoru ali ob določenih pogojih (drugi odstavek 148. člena SZ). Tožnikova mati je enega izmed slednjih načinov izkoristila in tako tožnik kot uporabnik zaradi tega in prej povedanega nima možnosti za odkup stanovanja po privatizacijskih predpisih.
postopek o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah
Tudi pridržanje v zaprtih oddelkih psihiatričnih in podobnih zdravstvenih organizacijah pomeni poseg v človekovo svobodo. Tak poseg je dopusten samo v primerih, ko so izčrpani drugi načini življenja zdravstveno prizadetega človeka na prostosti. Tako razumevanje je posledica načela tako imenovane sorazmernosti, po katerem je omejitev dopustna le v tistem obsegu, ki je nujno potrebna za dosego namena, zaradi katerega je prostost omejena. To načelo se odraža tako v razmerju nasproti psihično obolelemu kot v razmerju do drugih ljudi, to je zunanjega sveta. Pridržanje v psihiatrični bolnišnici je namreč skrajni ukrep in je dopusten samo v primerih, ko je to edini način, da se prepreči psihiatričnemu bolniku, da bi ogrožal svoje življenje ali si povzročal hudo škodo ali da bi tako ravnal proti drugim. Zakon o nepravdnem postopku (ZNP) določa v 70. členu materialnopravne pogoje za pridržanje duševnih bolnikov v psihiatričnih zavodih. Po tem določilu je pridržanje dopustno le v primeru, ko zaradi narave duševne bolezni ali duševnega stanja bolnik ogroža življenje ali povzroča hudo škodo bodisi sebi ali pa drugim ljudem. Pridržanje pa se sme izreči le v primerih, če nevarnosti ni mogoče odpraviti z milejšimi ukrepi, to je z izven psihiatrične bolnišnice obstoječimi načini.
ara in odstopnina - vračanje in vštevanje are - neizpolnitev pogodbe - zmanjšanje pretirano velike are
Sodišče sme po četrtem odstavku 80. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) zmanjšati pretirano veliko aro na zahtevo zainteresirane stranke. Glede na tako vsebino navedenega predpisa je zaključiti, da je pojem "pretiranosti are" dejansko vprašanje, ki zadeva predvsem razmerje med aro in vrednostjo predmeta obveznosti (kot objektivnega merila) pa tudi druge okoliščine vsakega konkretnega primera (v tej zadevi velikost kupljenega stanovanja, s katerim se je reševalo stanovanjsko vprašanje šestčlanske družine, finančne zagate kupca kot razlog za odstop od pogodbe ter druge razmere na strani prizadetih strank, kar so okoliščine predvsem subjektivne narave). Revizijsko sodišče v zvezi s tem še ugotavlja, da so na področju kupoprodajnih razmerij, katerih predmet so bila stanovanja, sodišča večkrat zavzela stališče, da je primerna ara od 5 do 10 % kupnine.
Glede na spredaj pojasnjene razloge ugotavlja revizijsko sodišče, da je sodišče druge stopnje, ko je ocenilo v tem primeru znesek 3.000 DEM kot primerno aro in zato naložilo tožencu kot prejemniku are, da razliko do 5.000 DEM, to je tolarsko protivrednost 2.000 DEM vrne tožnici, pravilno razrešilo spor pravdnih strank in torej pravilno uporabilo materialno pravo.
ZPP (1977) člen 421, 421/1, 421/1-9, 400.ZOR člen 188.
povrnitev škode - odškodnina v obliki denarne rente - pomanjkanje vzročne zveze - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - revizija zoper sklep - izločitev izvedenca
Med poškodbami, ki jih je tožnik utrpel 23.8.1988 in njegovo sposobnostjo za delo kot celoto, ki jo sestavljajo najrazličnejši psihofizični dejavniki, ni vzročne zveze, zato škodni dogodek z dne 23.8.1988 ne more biti podlaga za to, da se tožeči stranki prisodi s tožbo zahtevana denarna renta.
Glede na vsebino listine z dne 8.11.1995, sestavljene zaradi novih, dne 30.9.1995 zadobljenih poškodb tožeče stranke, ki v zadnjem odstavku vsebuje le ugotovitve, da "gre pri pacientu nedvomno tudi za posledice poškodb oz. poškodbe, ki niso vse od sedaj ampak tudi starejšega datuma, zato je potrebno natančno pregledati kompletno dokumentacijo, ki je pri pacientu zelo obsežna in ugotoviti dejanski redosled nastanka poškodb in iz katerega obdobja poškodovanja katere posledice izvirajo", pa je tudi po presoji revizijskega sodišča pravno pravilna ocena sodišč druge in prve stopnje, da ta listina ne predstavlja novega dokaza v smislu 9. točke 421. člena ZPP.
Po določbah ZPP (400. člen) je namreč mogoče vložiti revizijo kot izredno pravno sredstvo le proti tistim sklepom sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Z odločitvijo sodišča o predlogu stranke za izločitev izvedenca pa se pravdni postopek pravnomočno ne konča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Glede na naravo postopka, ki je v teku, predvsem pa ob upoštevanju dejstva, da je ta postopek šele v začetni fazi, razlogi iz 68. člena ZPP za delegacijo pristojnosti v obravnavani zadevi zaenkrat še niso podani. V skladu z določbami ZIP je namreč upnik predlagal tako imenovano izvršbo na podlagi verodostojne listine. O tem predlogu odloči sodišče brez naroka na podlagi predlogu priloženih listin. Postopek v fazi odločanja o tem, ali se bo predlogu ugodilo in dolžniku naložilo, da v roku, ki ga določa zakon, poravna terjatev skupaj s stroški, ker bo sicer po preteku danega roka proti njemu dovoljena izvršba za poplačilo terjatve, še ni kontradiktoren.
Presoja sodišča je omejena le na preizkus, ali so podani zakonski pogoji za dovolitev predlagane izvršbe. Ob tako omejenih možnostih sodnega odločanja v tej začetni fazi postopka pa dejstvo, da je dolžnik zaposlen na sodišču, ki naj bi odločilo o tem, ali je upnik izpolnil z zakonom predpisane pogoje za ugoditev predlogu za izvršbo, ne predstavlja tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti po 68. členu ZPP.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev - neupravičena pridobitev
Na podlagi neupravičene pridobitve bi tožnik lahko zahteval le nadomestilo vrednosti vlaganj v sporno premoženje (210. člen Zakona o obligacijskih razmerjih). Ker pa je tožnik v tožbi zahteval ugotovitev solastninskega deleža in izločitev tega deleža iz zapuščine, neupravičene pridobitve ni mogoče obravnavati v okviru postavljenega tožbenega zahtevka (2. člen ZPP).
V primeru, ko zapustnik z oporoko razpolaga tudi s premoženjem iz 32. člena Zakona o dedovanju (Ur.l. SRS, št. 15/76 in 23/78, v nadaljevanju ZD), je potrebno upoštevati vse okoliščine primera.
Upoštevati je predvsem treba, da je oporočni dedič praviloma dobroverni pridobitelj. Še posebej to velja tedaj, ko zapustnik v oporoki sicer potomca, ki je pridobival skupaj z njim, ne določi za dediča, vendar pa njegovo delo upošteva na drugačen način.
nezakonita vselitev - tožba na izpraznitev stanovanja - pasivna legitimacija
Ob ugotovljenih dejstvih, da se je tožnica vselila v obravnavano stanovanje kot družinski član imetnika stanovanjske pravice, čeprav mu ta lastnost po zakonu ni šla, nadalje, da se je vselila v stanovanje, katerega uporabnica je bila toženka, torej stanovanje, ki pravno ni bilo prazno, zakon ni nalagal toženki, da tožbo za izpraznitev stanovanja vloži proti vsem trem vseljenim družinskim članom, da bi tako vsakemu posebej preprečila pridobitev statusa imetnika stanovanjske pravice po 50. členu ZSR. Tožničino sklicevanje na nezakonitost odločbe, ki je bila podlaga za vselitev, ji ne more prinesti več pravic kot stanovalcem zakonitega imetnika stanovanjske pravice (70. člen ZSR). Le, če bi šlo za nezakonite vselitve družinsko ali sicer pravno nepovezanih oseb v dejansko in pravno prazno stanovanje, bi bilo revizijsko mnenje o potrebnosti tožbe proti vsaki izmed njih utemeljeno. Zakon tudi sicer ni predvideval izgube pravice ne za imetnika stanovanjske pravice ne za uporabnika zato, ker se je kdo tretji vselil v stanovanje v nasprotju z zakonom.
premoženjska razmerja med zakonci - vrednotenje deleža vsakega zakonca - skupno premoženje
Revizijsko sodišče sicer soglaša s toženo stranko, da je predmet tega postopka po obsegu veliko premoženje. Vendar pa zakonska domneva iz 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 15/76, preč.b. 14/89, v nadaljevanju ZZZDR) velja za vse enako. Izhaja namreč iz predpostavke, da sta zakonca do konca svoje zakonske zveze živela in ustvarjala skupaj. Tisti zakonec, oziroma njegov pravni naslednik, ki se s takšno domnevo ne strinja, mora dokazati, da sta zakonca prispevala v drugačnem razmerju.
ZLPP člen 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15.ZDen člen 68.ZUP člen 125, 125/2.
začasna odredba
ZLPP kot kasnejši zakon v poglavju o zavarovanju pravic prejšnjih lastnikov podržavljenega premoženja in njihovih pravnih naslednikov posebej ureja zavarovanje zahtevkov za vračanje premoženja v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij. Zato po uveljavitvi ZLPP določba 68. člena ZDen ne more biti več podlaga za zavarovanje zahtevkov v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij, ne glede na vrsto in obliko denacionalizacijskega zahtevka.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Stanovanjski zakon (Ur. l. RS št. 18/91 in 21/94) je uredil pravna razmerja v zvezi z uporabo tujih stanovanj kot najemna razmerja, torej kot premoženjskopravna razmerja med lastniki in najemniki. V tej zadevi gre za spor s tožbenim zahtevkom na izpraznitev stanovanja, pri čemer je utemeljenost zahtevka odvisna od tega, ali ima tožena stranka sklenjeno najemno pogodbo s tožnico kot lastnico stanovanja oziroma ali ima pravico do sklenitve najemne pogodbe. Gre za premoženjskopravni spor, o katerem je treba odločiti na podlagi določb Stanovanjskega zakona.
Za spore premoženjskopravne narave z nedenarnim tožbenim zahtevkom pa določa Zakon o pravdnem postopku (v nadaljnjem ZPP) v drugem in tretjem odst. 382. člena mejni znesek vrednosti spornega predmeta, ki mora biti naveden v tožbi (2. odst. 186. čl. ZPP), da bi bila revizija dovoljena.
1. Terjatev do 20 % deleža nezapadlih obrokov kupnine od prodanega stanovanja proti kupcu ima Stanovanjski sklad in ne prodajalec.
2. Po 1. odst. 12. člena ZSOS, upoštevajoč njegovo zgoraj navedeno razlago, nastane tožeči stranki terjatev na 20 % deležu neplačanih obrokov kupnine za prodana stanovanja proti prodajalcu šele z dnem, ki ga določa omenjeno zakonsko določilo.
Do nesreče je prišlo zaradi dveh hudih kršitev prometnih predpisov. Tožnik je kršil določbo o prednosti po drugem odst. 50. čl. tedaj veljavnega Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, toženec pa določbe o hitrosti po 45. in 46. čl. istega zakona. Gre za kršitve dveh predpisov, ki sta za varnost prometa temeljnega pomena.
Tožnikova kršitev pravila prednosti je bila v dosedanjem postopku podrobno obravnavana in sama zase ustrezno ocenjena. Toda bistveno je, da se kršitve obeh udeležencev obravnavajo v medsebojni povezavi.
Kadar je podaljšanje vozniškega dovoljenja vezano na izvid in mnenje o zdravstveni zmožnosti voznika, se to podaljša lahko tudi za krajši rok, kot ga sicer določa ZTVCP in sicer se veže na rok, ki ga zdravnik v mnenju določi za ponovni preizkus zdravstvene zmožnosti voznika.
Sosed investitorja izkazuje pravni interes v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja tudi v fazi postopka, ko upravni organ izda sklep o prekinitvi postopka in je zato upravičen do vložitve pritožbe.