ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6, 100/2. ZTPDR člen 75, 75/1, 75/1-2.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neopravičena odsotnost z dela
Prenehanje delovnega razmerja po 6. točki predstavlja način tako imenovanega "samovoljnega prenehanja delovnega razmerja", ko delavec brez utemeljenega razloga preneha prihajati na delo in se da iz okoliščin (ker je sklenil delovno razmerje pri drugem delodajalcu, ker se nahaja v tujini, v tuji vojski, se odselil iz kraja dosedanjega bivanja v drug kraj ali neznano kam in podobno)
zanesljivo ugotoviti, da ne želi več delati pri dotedanjem delodajalcu. V tem primeru preneha delavcu delovno razmerje s prvim dnem odsotnosti z dela. Ta inštitut ima namen, da izrazi in potrdi voljo delavca za prenehanje delovnega razmerja mimo pogojev in postopka, določenega v 1. in 2. točki prvega odstavka 75. člena ZTPDR v zvezi s 1. in 2. točko prvega odstavka 100. člena ZDR.
odškodninska odgovornost - negmotna škoda - pravična odškodnina
Pri presoji, ali je bila oškodovancu priznana pravična odškodnina za negmotno škodo, je treba upoštevati tudi celotni znesek priznane odškodnine, in ne samo za vsak odškodninski temelj posebej. Tako je lahko priznana za posamezno vrsto negmotne škode večja, za drugo manjša, vendar je skupno priznana odškodnina kljub temu pravična.
Po določbi prvega odstavka 366. člena zakona o obligacijskih razmerjih se pismena pripoznava zastarane obveznosti šteje za odpoved zastaranju. Tožena stranka se kasneje na zastaranje zahtevka ni mogla več uspešno sklicevati, kot je to že pravilno ugotovilo tudi sodišče druge stopnje. Zato ugovori zastaranja terjatve, ki jih je tožena stranka uveljavljala v pritožbenem in revizijskem postopku, zaradi predhodne pismene pripoznave niso bili upoštevni, saj novi zastaralni roki, ki so pričeli ponovno teči šele od pismene pripoznave oziroma odpovedi zastaranja dalje, še niso potekli. Zato je pritožbeno sodišče upravičeno zavrnilo njeno pritožbo kot neutemeljeno.
Če pritožbeno sodišče ne presodi ali so dostavljene listine tiste, ki jih je sodišče zahtevalo ali ne, ima sodba take pomanjkljivosti, da se je ne da preizkusiti. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. tč. drugega odstavka 354. člena ZPP.
odškodninska odgovornost - negmotna škoda - zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Tudi v primeru, ko se ugotavlja, da oškodovančeva življenjska aktivnost zaradi utrpljenih poškodb ni zmanjšana, se lahko prizna odškodnina na tej podlagi. Saj tovrstno odškodnino ne opravičuje samo nezmožnost opravljanja določenega dela ali aktivnosti, ampak tudi druge neprijetnosti oziroma prikrajšanja in prizadetosti, ki se lahko v življenju pojavijo.
vloga poslana nepristojnemu sodišču - nevednost ali očitna pomota vložnika
Vložitve revizije pri nepristojnem sodišču na način, kot je bila vložena v tem primeru, glede na to, da je bila vložena po odvetniku, ni mogoče pripisati nevednosti, ker pa je naslovljena in poslana na isti naslov niti očitni pomoti tožnika.
Tožniku je delovno razmerje pri tožencu prenehalo na podlagi pravnomočne odločbe že v enem od prejšnjih postopkov, zaradi česar je revizijsko sodišče reviziji toženca ugodilo, razveljavilo odločbi obeh sodišč in tožbo zavrglo..
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - konkurenčna klavzula - ravnanje v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bilo delovno razmerje sklenjeno
Ravnanje delavca, da ne sme za svoj ali tuj račun opravljati del in sklepati poslov, ki sodijo v delovno področje ali dejavnost organizacije ali delodajalec (torej ne samo v njegov delokrog) je prepovedana zato, ker s takimi dejanji storilec krši lastno dolžnost poštenega in vestnega izpolnjevanja delovnih dolžnosti, ki je sankcionirano tudi s 1. odst. 54. čl. ZTPDR. Takšen način izvrševanja pravic in obveznosti, izhajajočih iz delovnega razmerja, bi bil v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bilo delovno razmerje sklenjeno.
Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo člen 24, 51. ZPP (1977) člen 373, 373-4, 393.
sindikat - neupoštevanje pravic sindikata v zvezi z delovnimi razmerji - mnenje sindikata
Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu sindikata. Ugotovilo je, da so bile kršene pravice predlagatelja, ker nasprotni udeleženec pred sprejemom spremembe delovnega časa ni zahteval mnenja sindikata.
Odpravilo je odredbe o spremenjenem delovnem času in vzpostavilo prejšnji delovni čas.
Na pritožbo nasprotnega udeleženca je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo tako spremenilo, da je zahtevek zavrnilo. Zahtevek ni utemeljen, ker sindikat ni pisno obvestil nasprotnega udeleženca o svojem obstoju.
Revizijo predlagatelja je sodišče zavrnilo kot neutemeljeno. Čeprav kolektivna pogodba izrecno ne določa, da je dolžan sindikat pisno obvestiti delodajalca o svojem obstoju, je normalno, da to stori. Ko je to storil, je skupščina delodajalca predlagatelja povabila, da da mnenje. Mnenje je bilo obravnavano, vendar ni bilo upoštevano. S tem zakonitost ni kršena, ker je dolžan delodajalec mnenje sindikata obravnavati, ni pa mu dolžan ugoditi.
UZITUL člen 18. Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 3.
akontacija vojaške pokojnine
Po mnenju revizijskega sodišča, določba 3. člena odloka ne sme vplivati na zagotavljanje nivoja varstva pravic uživalcev vojaških pokojnin na način, kot to zaključujeta nižji sodišči. Obseg in pogoje, pod katerimi je prevzela Republika Slovenija izplačevanje akontacij pokojnin, je določil že ustavni zakon, ki je kot okvir prevzetih obveznosti določil predpise SFRJ, ki so veljali do uveljavitve ustavnega zakona (25.6.1991). Zato odlok izvršnega sveta tega nivoja ne more zniževati. Res je sicer, da odlok v 3. členu določa, da se upravičencem izplačuje akontacija pokojnin od 1.11.1991 dalje v znesku, ki jim je pripadal za september 1991, vendar je ta določba pomembna samo zaradi prevedbe priznane pravice iz starih jugoslovanskih dinarjev v tolarje pred nastankom tečajnih razlik. Vsako drugačno tolmačenje teh določb bi lahko pomenilo, da odlok posega v področje priznavanja pravic, za kar pa ni podlage niti v določbah ustavnega zakona, na podlagi katerega je bil odlok sprejet, niti na podlagi ustavnih določil.
Namembnost gradnje ali njena sprememba je pri izdaji lokacijskega dovoljenja bistvenega pomena. Pri uporabi 65. člena ZUN je treba po uradni dolžnosti paziti, ali zaradi narave predlaganih sprememb ni potrebno izdati novega lokacijskega dovoljenja.
Pritožbeni rok je strogi prekluzivni rok. Če ga stranka zamudi, lahko uveljavlja vrnitev v prejšnje stanje pod pogoji iz 117. člena ZPP. Vrhovno sodišče SRS v letu 1983 sprejelo naslednje pravno mnenje:
"Dopolnitev pritožbe, ki jo je pritožnik vložil po preteku pritožbenega roka, upošteva sodišče druge stopnje samo v tistem obsegu, v katerem pritožnik pojasnjuje že v pravočasno vloženi pritožbi navajana nova dejstva oz. relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
Navajanje novih dejstev oz. relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih pritožnik v pritožbi ni navajal, je uveljavljanje novih pritožbenih razlogov po preteku pritožbenega roka. To ni dovoljeno. Pritožbeno sodišče zato dopolnitev pritožbe v obsegu, v katerem uveljavlja pritožnik v njej nove pritožbene razloge (nova dejstva oz. nove relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka), kot prepozno zavrže".
ZPP (1977) člen 193, 301, 301/1, 331a, 354, 354/2-4. ZSZD 1974 člen 19, 19/1.ZOR člen 200, 203.
stvarna pristojnost - delovna nezgoda - počitniška praksa - sodba na podlagi odpovedi - umik tožbe - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - skaženost
Iz neoporekane tožbene trditve, da je prišlo do nezgode, ko je tožnik opravljal delo pri toženi stranki v okviru počitniške prakse in na podlagi pogodbe o delu, izhaja, da ni imel lastnosti delavca v združenem delu in tako odškodninski spor, čeprav izvirajoč iz delovne nezgode, ni sodil v pristojnost sodišča združenega dela (19. člen takrat veljavnega zakona o sodiščih združenega dela, Ur. list SFRJ, št. 24/74). Torej ne gre za kršitev iz 4. točke drugega odstavka 354. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP). (Tudi sicer ni videti, da bi bila ta revizijska graja premišljena, saj bi moral ob morebitni razveljavitvi sodb teči nov postopek pred rednim sodiščem.) Nadalje, zakon določa, da če stranka ugovarja, da sodišče ni stvarno pristojno, to odloči, ali naj ta ugovor obravnava in o njem odloči ločeno od glavne stvari ali pa skupaj z njo (prvi odstavek 301. člena ZPP). Izdaja posebnega sklepa torej ni obvezna, v obravnavanem primeru pa tudi ne bi bila smotrna glede na opisano jasnost načetega pravnega problema.
Ni bilo pogojev za izdajo sodbe na podlagi odpovedi po 331.a členu ZPP (tudi če bi šlo za delni umik tožbe, kakor je to štela tožena stranka, ko se je v navedbah pod 19. strinjala z njim, izdaja odpovedne sodbe ne bi bila na mestu, ker umik tožbe - 193. člen ZPP prepreči izdajo takšne sodbe).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Postopek v fazi odločanja o tem, ali se bo predlogu ugodilo in dolžniku naložilo, da v roku, ki ga določa zakon, poravna terjatev skupaj s stroški, ker bo sicer po preteku danega roka proti njemu dovoljena izvršba za poplačilo terjatve, še ni kontradiktoren.
Presoja sodišča je omejena le na preizkus, ali so podani zakonski pogoji za dovolitev predlagane izvršbe. Ob tako omejenih možnostih sodnega odločanja v tej začetni fazi postopka pa dejstvo, da je dolžnik zaposlen na sodišču, ki naj bi odločilo o tem, ali je upnik izpolnil z zakonom predpisane pogoje za ugoditev predlogu za izvršbo, ne predstavlja tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti po 68.členu ZPP.
dolžnost preživljanja - preživninske obveznosti staršev do otrok
Toženčeva preživninska obveznost po 123. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 14/89, preč. b.) je tako pomembna, da ji mora prilagoditi svoj način življenja. Izbira takšnega načina življenja, ki postavlja v drugi plan ustvarjanje materialnih sredstev, ni pravno odločilno dejstvo, ki bi zavezanca razbremenilo navedene obveznosti.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - napotitev na pravdo ali drug postopek - nedopustnost izvršbe
Ker se je v postopkih na nižjih stopnjah ugotovilo, da tožnik ni dokazal, da je prenehala terjatev, ki jo imajo toženci zoper njega na podlagi pravnomočne sodbe (Temeljnega sodišča v Mariboru, enote v Slovenj Gradcu, opr. št. P 419/92 z dne 17.8.1993 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. Cp 1593/93 z dne 15.4.1994) in ki je predmet izvršilnega sklepa Temeljnega sodišča v Mariboru, enote v Slovenj Gradcu, opr. št. I 374/94 z dne 12.9.1994, sta sodišči druge in prve stopnje tudi po presoji revizijskega sodišča pravilno odločili, ko sta tožnikov tožbeni zahtevek zavrnili. Namreč njegov zahtevek, da je obravnavana izvršba nedopustna, ni bil utemeljen, ker ni dokazal, da so po izvršljivosti izvršilnega naslova nastopila dejstva, zaradi katerih je prenehala zoper njega terjatev tožencev.
ZDen člen 6, 6/1, 34, 40, 43, 45, 45/1, 49, 51, 51/4, 72, 72/1.ZSOS člen 6. Uredba člen 1, 2, 8, 17.
denacionalizacija podjetij - vrnitev v naravi ali odškodnina - višina odškodnine
ZDen daje denacionalizacijskemu upravičencu možnost izbire med vrnitvijo podržavljenega podjetja in odškodnino in te izbire ne veže na nobene pogoje. Zavezanec za plačilo odškodnine v obveznicah je Slovenski odškodninski sklad.
Za ocenitev vrednosti podržavljenega podjetja in ugotavljanja odškodnine je bilo sicer pristojno okrožno sodišče, gradivo za odločbo pa je pripravila strokovna komisija, ki jo je imenovalo sodišče, vendar ta okoliščina sama zase še ne pomeni, da je samo gradivo strokovne komisije, ki ima v bistvu značaj izvedenskega mnenja, lahko podlaga za določanje odškodnine v denacionalizacijskem postopku.
Izrek ni nedoločen, če sodišče dosodi zamudne obresti po obrestni meri kot jih banke plačujejo na vpogled za ustrezno devizno vlogo. Pomembna pa je tista obrestna mera, ki jo plačujejo banke v kraju izpolnitve (analogija s 3. odstavkom 399. člena ZOR) s tem, da je tožnik tisti, ki ima pravico v izvršilnem postopku izbrati tisto banko v kraju izpolnitve, ki je zanj najugodnejša. Zaradi tega izrek prvostopne sodbe ni nedoločen.
oblike denacionalizacije - vrnitev stvari - bistveno povečana vrednost nepremičnine
Po določilu drugega odstavka 25. člena ZDen se nepremičnina, katere vrednost se je zaradi novih investicij bistveno povečala, po izbiri upravičenca bodisi vrne, bodisi vzpostavi na njej lastninski delež do višine prvotne vrednosti nepremičnine ali pa nepremičnina vrne pod pogoji, da za razliko v vrednosti plača predlagatelj odškodnino.
Vrnitev pod pogojem plačila odškodnine za povečano vrednost pride v poštev le v primerih, kadar je tako imenovana povečana vrednost posledica investicij nasprotnega udeleženca. V tem primeru nasprotna udeleženca nista dokazala, da je povečana vrednost posledica njunih investicij. Drugačna revizijska izvajanja so protispisna. Sodišči nižjih stopenj sta ugotovili, da je določena razlika v vrednosti parcele glede na sedanje stanje v primerjavi s stanjem parcele, ko je bila še stelnik. Toda pri tem sta ugotovili, da je določena agrotehnična in melioracijska dela morala opraviti že prejšnja lastnica (od leta 1958 dalje). Na podlagi teh pravno odločilnih dejstev - da je že lastnica izvajala določena investicijska dela pred izročitvijo parcele KZ Č., da mnenje izvedenca gradi na stanju parcele, ko je bila še stelnik in brez upoštevanja lastničinih posegov in da KZ Č . razen oranja, ki po ugotovitvah nižjih sodišč samo po sebi ne pomeni bistvenega povečanja vrednosti, ni dokazala drugih vlaganj, sodišči nižjih stopenj s pobijano odločitvijo, s katero nista naložili predlagatelju plačila odškodnine za kakšno povečano vrednost parcele, nista uporabili materialnega prava na škodo nasprotnega udeleženca.