lokacijsko dovoljenje - lastnost stranke v postopku - obnova postopka
Zadostuje, da stranka v predlogu za obnovo postopka navede vsaj enega od zakonitih razlogov iz 249. člena ZUP in ga verjetno izkaže (1. odst. 256. člena ZUP). S pravnomočnim sklepom o dedovanju za gradnjo namenjenih nepremičnin tožnica verjetno izkazuje okoliščine, da v lokacijskem postopku varuje svoje pravice, na katere opira predlog za obnovo postopka (9. točka 249. in 254. člen ZUP). To ji daje položaj stranke v postopku, ki ima za varstvo svojih pravic in pravnih koristi pravico udeleževati se postopka za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo (49. člen ZUP).
ZOR člen 103. ZUN člen 46.ZSZ člen 51.SZ člen 9, 12, 12/3.
ničnost pogodbe - oddaja nezazidanega stavbnega zemljišča v družbeni lastnini - pridobitev funkcionalnega zemljišča
Tožniki niso uspeli uveljaviti ničnosti med toženima strankama sklenjene pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, ki meji na funkcionalno zemljišče, na katerem stoji njim solastna hiša. Določba 12. in 9. člena SZ le opredeljujejo pomen funkcionalnega zemljišča in niso podlaga za pridobitev lastninske pravice neposredno na podlagi samega zakona. Predmet nakupa po določbah SZ je opredeljen v samih drugih pogodbah. Tožniki niso zatrjevali nobene druge pravne podlage za pridobitev solastninske ali druge pravice na sporni njihovemu funkcionalnemu zemljišču meječi parceli, saj niso sprožili npr.
upravnega postopka po 3. odst. 46. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ali sklenili pogodbe po 51. členu Zakona o stavbnih zemljiščih. Samo dejanska zatrjevanja uporabe sporne parcele ne zadostuje, pa tudi ne sicer le zatrjevani namen ob pridobitvi sporne parcele v družbeno lastnino; potrebna bi bila ali v skladu z zakonskimi predpisi sklenjena pogodba ali akt državnega organa.
Pri meritornem odločanju v obnovi postopka je treba glede pogojev za pridobitev državljanstva uporabiti materialni predpis, ki je veljal v času izdaje prejšnje odločbe.
prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico - subrogacija
Zavarovancu, ki je po prometni nesreči s svojim udeleženim vozilom odpeljal s kraja dogodka, je najprej treba dokazati, da se je objektivnih dejstev nesreče zavedal; šele potem je mogoče nanj prevaliti dokazno breme o nealkoholiziranosti.
lastninska pravica - solastnina - pravice solastnika
Po določbi 14. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Ur. list SFRJ, št. 6/80) ima solastnik pravico imeti stvar v posesti, kar pomeni, da mu mora drug solastnik to omogočiti (v okviru uporabe, sorazmerne njegovemu delu), med drugim tudi z izročitvijo ključa solastne stanovanjske hiše.
ZPP (1977) člen 332, 332/1, 332/1-4.SZ člen 153, 153/2.
sodba zaradi izostanka - pogoji za izdajo - utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi - pravica prejšnjega imetnika stanovanjske pravice do povrnitve lastne udeležbe
Če so izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe zaradi izostanka (332.čl. ZPP), odloči sodišče na podlagi dejanskega stanja, kakršno izhaja iz tožbenih navedb. Materialnopravni preizkus sodbe zaradi izostanka se zato nanaša na pravo, ki ga je treba uporabiti glede na zatrjevana dejstva (4. točka 1. odst. 332.čl. ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Po 68. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče Republike Slovenije na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, da naj postopa v posamezni zadevi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Obstoj slednjega, torej tehtnih razlogov, ki pogojujejo delegacijo pristojnosti, je iz vloge tožeče stranke razviden in objektivno izkazan.
glavna obravnava - pogoji za glavno obravnavo - zagovornik - zagovornik po uradni dolžnosti
Pogoja iz 308. člena ZKP, da povabljeni zagovornik ni obvestil sodišča, zakaj je zadržan, ni mogoče razlagati tako, da zadošča, da je zagovornik navedel razloge, zakaj je zadržan. Taka gramatikalna razlaga je v nasprotju z načelom ekspeditivnosti postopka. Sodišče mora oceniti, ali so razlogi zagovornikove zadržanosti opravičljivi ali ne in na podlagi te svoje ocene sprejeti ustrezne procesne ukrepe.
Pri odmeri le 1,500.000,00 SIT odškodnine za (duševne bolečine, zmanjšanje življenjskih aktivnosti) ni prišla v zadostni meri do izraza prav individualizacija in konkretizacija obravnavane škode, zlasti izkazanega dejstva, da je tožnik moral opustiti opravljanje svojega poklica, v katerem je bil uspešen, zaradi česar je tudi po ugotovitvah obeh nižjih sodišč, ki v celoti sprejemata objektivne ugotovitve iz izvedeniškega mnenja, pri tožniku prišlo do profesionalne deklasacije in grobega socialnega upada.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - izključna krivda - škoda, ki jo pretrpijo drugi - solidarna odgovornost več povzročiteljev prometne nesreče - vzročna zveza kot dejansko in pravno vprašanje
V 4. odstavku 178.čl. ZOR je določeno, da imetnika motornih vozil odgovarjata solidarno za škodo, ki jo pretrpijo drugi. Smisel tega pravila je, da lahko oškodovanec, ki ni kriv za nesrečo in tudi ni objektivno odgovoren, uveljavlja odškodnino od vseh povzročiteljev, ki so odgovorni za škodo, nerazdelno. V enakem pravnem položaju pa je tudi imetnik motornega vozila, ki ni kriv za nesrečo, če sta za škodo krivdno odgovorna dva imetnika (ali več imetnikov) motornih vozil (prvi odst. 178.čl. ZOR). Nekrivi udeleženec nesreče ima položaj oškodovanca, ta položaj pa mu daje enaka upravičenja, kot jih imajo tisti oškodovanci, ki jih četrti odst. 178.čl. ZOR obravnava kot "druge", torej kot subjekte, ki niso objektivno odgovorni za škodo. Vprašanje obstoja elementov, ki sestavljajo pravno upoštevno vzročno zvezo med ravnanjem povzročitelja škode in nastankom škode, spada med dejanska vprašanja in kot tako ni predmet revizijskega preizkusa (3. odst. 385.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Uporaba pravilne metode za ugotovitev pravno relevantne vzročnosti pa je pravno vprašanje.
posojilo - ustna pogodba - rok za vrnitev posojila
Pravdni stranki sta sklenili ustno posojilno pogodbo (prvi odstavek 557. člena ZOR), po kateri toženca kot posojilojemalca zadeva obveznost vrnitve sposojenega denarja v skladu z določbo 562. člena ZOR. To je materialno pravo, ki ga je mogoče uporabiti v obravnavanem primeru glede na dejanske ugotovitve. Te pa so stvar dokazovanja in končne sodne dokazne presoje: tako o tem, pod kakšnimi pogoji je bilo posojilo dano, kot o tem, ali je bilo, ali ni bilo vrnjeno.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - preživnina za otroka - možnosti staršev in potrebe otroka - preživnina za zakonca
Ne dovolj raziskana odločilna dejstva iz 82. ali 83. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki so potrebna za pravilno odločitev o preživnini za razvezanega zakonca, niso identična tistim iz 79. člena navedenega zakona, temveč so širša. Sodišče druge stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe posebej poudarilo, da je med pravdnima strankama nesporno, da tožnica nima svojih sredstev za preživljanje in da ni zaposlena. Glede na to in glede na dejansko izkazane toženčeve zmožnosti je poudarilo specifičnost ugotovljene situacije, ki dovoljuje odločitev, da toženec krije vse otrokove denarne potrebe. Zmožnosti staršev iz 79. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih niso le njihove denarne zmožnosti.
Tožnica skupni hčerki pravdnih strank nudi pretežno vzgojo in oskrbo, kar je njen prispevek k preživljanju otroka. Zato je izpodbijana odločitev o višini preživnine tudi sorazmerna zmožnosti obeh staršev.
ZDen člen 8, 8/1, 61, 61/2, 64, 64/2. ZUS (1977) člen 12.
denacionalizacija stanovanjskih zgradb - stranka v postopku denacionalizacije - pravica do vložitve zahteve - pravni nasledniki denacionalizacijskega upravičenca - solastninska pravica na nepremičnini
Vsak od pravnih naslednikov umrlega upravičenca, kateremu je bil podržavljen solastninski delež na nepremičnini, je upravičen za vložitev zahteve za denacionalizacijo in to v korist vseh pravnih naslednikov, ki pridejo v poštev za uveljavljanje tega istega prejšnjemu lastniku podržavljenega premoženja.
ZDRS člen 4, 12, 13, 29, 39, 43. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 1, 4, 4/1-1. Zakon o državljanstvu LRS člen 6, 6/1. Zakon o državljanstvu LRH člen 6, 6/2-1.ZUP člen 164, 164/2, 242, 242/1.
ugotovitev državljanstva in vpis v evidenco državljanov - izdaja ugotovitvene odločbe
Pridobitev državljanstva po rodu (4. in sledeči členi ZD RS) oziroma sprejem v državljanstvo po 12. ali 13. členu ZD RS je eno, ugotavljanje državljanstva po prejšnjih predpisih pa drugo, in zato določb prejšnjih predpisov ni mogoče razlagati z načeli sedaj veljavnega zakona (ZD RS). Po določbi 39. člena ZD RS namreč pristojni organ ne odloča o sprejemu niti o pridobitvi državljanstva Republike Slovenije, temveč ugotavlja le, ali je oseba po predpisih, ki so v Republiki Sloveniji veljali pred uveljavitvijo ZD RS, pridobila državljanstvo Republike Slovenije.
ZIL člen 37, 37/1, 122. ZVITIZR (1981) člen 51, 178. ZVITIZR (1990) člen 23, 77.
patent - varstvo patentov
Po določbi 77. člena ZVITIZR (novela iz leta 1990) registrirane pravice, s katerimi so zavarovani izumi, ki veljajo na dan uveljavitve zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja, veljajo še naprej in se zanje uporabljajo določbe tega zakona, tudi določba 23. člena novele, s katero je bilo določeno trajanje patenta 20 let šteto od dneva prijave. Ta ureditev velja za vse zatečene patente, če bi bil z odločbo o priznanju patenta določen čas trajanja patenta. Enaka ureditev varstva izumov po noveli ZIL, kot je vsebovana v noveli ZVITIZR iz leta 1990, zato ne pomeni kršitev pravic nosilcev pravic iz patenta.