V postopku odmere davka od dobička iz kapitala sta pravno pomembni okoliščini, da je bil pravni posel (ki pa ga mora upravni organ v vsakem primeru posebej presojati po vsebini, ne glede na poimenovanje pogodbe), s katerim je bila nepremičnina prodana, sklenjen pred potekom treh let od njene pridobitve, in da je s tem dosežen dobiček.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - dejansko stanje - vročanje pisanj
Z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče izpodbijati v pravnomočni odločbi ugotovljenega dejanskega stanja, da je bila sodba vročena osebno obsojencu.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za obrambo države
Ni zakonita odločba o zavrnitvi vloge za pridobitev državljanstva, če upravni organ v postopku ni ugotovil pravno pomembnih dejstev za opredelitev zakonskega dejanskega stanja po 3. odstavku 40. člena ZDRS, upoštevajoč merilo iz Uredbe o merilih za ugotavljanje določenih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije.
ZOR člen 158, 178, 178/2, 192, 192/1, 200, 203, 205.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila - obojestranska krivda - deljena odgovornost - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - deljena odgovornost in zmanjšanje odškodnine
V zvezi z odškodninskimi terjatvami oziroma ob njihovem uveljavljanju se domneva najlažja stopnja krivde (158. člen zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR), torej malomarnost, nepazljivost. Nižji sodišči tožniku ne očitata kaj več kot to. Takšno stanje stvari torej sodiščema ni narekovalo kakšne nadaljnje ali bolj poglobljene analize tožnikovega subjektivnega odnosa do posledice, ker to za potrebe sojenja v premoženjskopravnih sporih niti ni potrebno. Temeljno izhodišče za presojo krivde je pač vprašanje, ali je tisti, ki je (so)povzročil škodo, ravnal tako, kakor bi v danih okoliščinah ravnal - kot je v navadi in kot se pričakuje - vsak drug razsoden in pazljiv človek.
Če si podatki o tem, kateri odlok o prostorskih ureditvenih pogojih ureja območje, v katerem je zemljišče, na katerem se dovoljuje gradnja, med seboj nasprotujejo (neskladje med izrekom in obrazložitvijo), je lokacijsko dovoljenje nezakonito.
predkazenski postopek - preiskovalna dejanja - hišna preiskava
1) Oredba za hišno preiskavo je zakonita, čeprav rok za izvršitev ni bil določen.
2/ Pojma 'izvrševanje odredbe' iz 2. odstavka 152. člena ZKP ni mogoče razlagati tako, da bi bila v vsakem primeru onemogočena pomoč osebe, pri izvrševanju sklepov iz 150. člena ZKP, ki ni zaposlena v organih za notranje zadeve, saj je narava nekaterih ukrepov taka, da se morajo organi za notranje zadeve poslužiti drugih oseb in tehničnih sredstev, s katerimi ne razpolagajo. Odločilno je, da organi za notranje zadeve zagotavljajo nadzor nad izvajanjem odredbe.
Iz same vsebine pojma 'nagovoriti koga k čemu' izhaja, da je takšno ravnanje lahko le zavestno in voljno, saj je usmerjeno k določenemu cilju, kazenskopravno to pomeni, da je lahko le naklepno.
Morebitna gradnja v nasprotju z izdanim lokacijskim dovoljenjem ne more biti predmet pritožbenega postopka in upravnega spora proti izdanemu lokacijskemu dovoljenju, temveč je taka gradnja predmet nadzorstva v postopku urbanistične inšpekcije po določbah 75. člena ZUN.
"Navideznost" darilne pogodbe za stanovanje, pridobljeno po določbah SZ o privatizaciji, z namenom, da se obide davčna obveznost ob njegovi prodaji, ne more biti podlaga za ugotovitev ničnosti darila; eventualni neplačani davek na dobiček je stvar upravnega postopka.
dolžnost preživljanja - znižanje preživnine - spremenjenih okoliščin ni
Sodišče sme po predlogu prizadetega znižati s pravnomočno sodbo določeno preživnino, če se pozneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena (peti odstavek 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR - Ur. list SRS, št. 14/89). Navedena zakonska določba je primarna pri uporabi materialnega prava v tem sporu. Šele ob ugotovljenih spremenjenih okoliščinah je mogoče znova presoditi o višini preživninskega prispevka "v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami" (79. člen ZZZDR). Ugotovljeno dejansko stanje pa je tako, da sta nižji sodišči utemeljeno presodili, da se razmere, ki so bile podlaga pri določitvi preživnine po sodbi II P 507/95 prvega sodišča z dne 2.10.1995, ki je postala pravnomočna dne 5.4.1996 (tožba v obravnavani zadevi pa je bila vložena že dne 16.5.1996), niso spremenile. Premoženjske in osebne razmere na strani tožnika in matere otrok so ostale nespremenjene. Novih okoliščin, ki bi mogle pogojevati ponoven razmislek o višini dosojene preživnine, tožnik niti sam ne zatrjuje.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - krivdna odgovornost - odgovornost delodajalca za varne pogoje dela
Dolžnost prve tožene stranke kot delodajalca je, da zagotovi varne pogoje za delo. V obravnavanem primeru prva tožena stranka te svoje obveznosti ni izpolnila. Ni poskrbela, da bi bili delavci poučeni o tem, da stolice ne smejo uporabljati pri jemanju vzorcev iz stroja. Stolice, ki ni več služila prvotnemu namenu za odlaganje valjev, ni odstranila. Pri tem pa ni poskrbela niti za to, da bi bila stolica vsaj brezhibna. Vprašanje varnosti pri jemanju vzorcev je docela prezrla in prepustila ravnanje delavcev njihovi iznajdljivosti. Ni organizirala poteka dela tako, da bi bilo to varno. Vse to so razlogi, zaradi katerih je prva tožena stranka v celoti krivdno odgovorna za tožnikovo škodo.
kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - spolni napad na otroka - nadaljevano kaznivo dejanje
Spolna občevanja obsojenca z oškodovanko, storjena avgusta leta..., res niso kaznivo dejanje v smislu 183. člena KZ, vendar pa je obs. z njimi uresničil vse znake kaznivega dejanja spolne zlorabe slabotne osebe po 1. odstavku 182. člena KZ. Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno šteli, da gre v tem primeru za nadaljevano kaznivo dejanje in za navidezni stek, ker je kaznivo dejanje iz 1. odstavka 182.
člena konsumirano v kaznivem dejanju po 2. odstavku 183. člena KZ.
pravila vračanja - uporaba tuje stvari v svojo korist - plačilo uporabnine za nepremičnine
Kot solastnika nepremičnine (stanovanjske hiše v vl. št. 159 k.o. G.) sta pravdni stranki sklenili dogovor o nadomestitvi koristi, ki jo je toženec imel od njene uporabe. Pogodbeno sta uredili pravno razmerje, ki ima svojo podlago v določbi 219. člena ZOR o uporabi tuje stvari v svojo korist.
ZIKS člen 142, 145, 145/1, 145/2.ZDen člen 3, 3/1-19. Zakon o zaplembi 1946 člen 5, 5/1, 8, 22, 24.
zaplemba premoženja - vrnitev zaplenjenega premoženja - povrnitev dejanske vrednosti - zavezanec za vrnitev - lokalna samouprava
Odločitev v točki 1. odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-43/96 z dne 3.7.1997 (Uradni list RS št. 45/97 z dne 25.7.1997) ne pušča nobenega dvoma o tem, da v obravnavani zadevi ni pomembno, da so bile občine kot lokalne samoupravne skupnosti usta- novljene pozneje, kakor pa je bila izdana (na začetku te revizijske odločbe citirana) sodba Vrhovnega sodišča - ampak je pomembno le, da v času izdaje izpodbijanega pravnomočnega sklepa ni bilo več občin kot družbenopolitičnih skupnosti, temveč so že obstajale občine kot lokalne samoupravne skupnosti.
ZDRS člen 10, 10/1-4. Uredba člen 3.SZ člen 39, 49/1.
pridobitev z naturalizacijo - redna naturalizacija
Za ugotavljanje dejstva, ali prosilec za sprejem v državljanstvo izpolnjuje pogoj o zagotovljenem stanovanju v smislu ZDRS in 3. člena uredbe, je odločilna vsebina pogodbe, s katero se dokazuje to dejstvo, in ne naslov pogodbe.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - domneva vzročnosti - kdo odgovarja za škodo - objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti - spolzka keramična talna obloga
V okviru poslovne dejavnosti nudenja kopalniških uslug je mokra in spolzka keramična obloga v hodniku, ki je namenjen za prehod kopalcev iz bazena v druge prostore, nevarna stvar.
razlaga pogodb - uporaba določil in razlaga spornih določil - pogodbeno dogovorjena prepoved opravljanja določene dejavnosti
Tožena stranka vztraja pri svojem stališču, da pogodbeno določilo o bremen prosti prodaji izključuje prepoved opravljanja gostinske dejavnosti. Taka razlaga pogodbe je v popolnem nasprotju z besedilom pogodbe, iz katerega jasno izhaja, da bremen prosto prodajo dovoljuje preužitkarica glede na svojo stvarno pravico hasnovanja in gospodarjenja na nepremičnini, katere del je bil predmet prodaje med pravdnimi strankami. Bremena, ki so v nadaljevanju pogodbe izrečno dogovorjena (služnost v tč. IV, prestavitev plota v tč. V, prepoved opravljanja gostinske dejavnosti v tč. VI, postavitev snegobranov v tč. VII) s tem niso mišljena, saj bi bila sicer celotna pogodba sama s seboj v nasprotju.
prodaja - obveznost prodajalca - pridobitev lastninske pravice - vpis v javno knjigo
Toženca sta kot prodajalca že na podlagi določbe prvega odstavka 454. člena Zakona o obligacijskih razmerjih dolžna tožnici kot kupcu prodano stanovanje izročiti tako, da bo tožnica na njem pridobila lastninsko pravico. Ta njena zakonska obveza je konkretizirana tudi s pogodbeno sprejeto obveznostjo v 5. členu sporne pogodbe, ki vsebuje dovoljenje tožencev za zemljiškoknjižni vpis te pogodbe. Pridobitni način za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla je po določbi 33. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih vpis v zemljiško knjigo. Toženca sta skušala onemogočiti vpis v zemljiško knjigo z neutemeljenim odklanjanjem overitve svojih podpisov na sporni pogodbi in torej nista izpolnila svoje zakonske in pogodbene obveznosti. Zato uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vrednost v točkah
Označba vrednosti spornega predmeta s točkami, ki se lahko nanašajo na taksno ali odvetniško tarifo, ne more nadomestiti pravilne določitve vrednosti spornega predmeta v denarju.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-14. Zakon o varstvu splošnega ljudskega premoženja in premoženja pod upravo države (ZVLP 1946) člen 8. Zakon o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb (1946) člen 2, 7. Zakon o zaščiti narodnega imetja in njegovem upravljanju (1945) člen 8. KZ (1947) člen 95, 95/1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - oblike krivde - naklep - varstvo splošnega ljudskega premoženja in premoženja pod upravo države
Glede kaznivega dejanja, ki je bil pravno opredeljen po 8.čl. Zakona o varstvu splošnega ljudskega premoženja in premoženja pod upravo države (1946), izpodbijana sodba z dne 9.11.1949 ni upoštevala določbe 1.odst.95.čl. KZ-47, da je potrebno upoštevati kazenski zakon, ki je veljal v času storitve. Dejanje naj bi bilo namreč storjeno ob razpadu Nemčije, torej maja 1945, ko je veljal Zakon o zaščiti narodnega imetja in njegovem upravljanju (Ur.list DFJ, št. 39/45).