URS člen 23, 26. ZPP (1977) člen 16, 354, 354/1.ZOR člen 154.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodna pristojnost - odgovornost države - pravica do sodnega varstva - pravica do povračila škode
Vprašanje pristojnosti je procesna predpostavka in če ta ni podana, sodišče ne sme meritorno odločati. Zato sta sodišči druge in prve stopnje sicer pravilno postopali, ko sta preizkusili ali je podana sodna pristojnost za rešitev predmetnega spora. Toda pri tem sta izhajali iz logike predkazenskega postopka, v katerem je bilo sporno vozilo zaseženo (ter iz tega nadalje sklepali, kakšnih postopkov bi se tožnica morala poslužiti) in ne v celoti iz tožbenih navedb.
Namreč tožena stranka ni organ predkazenskega postopka in tožnica ne zahteva vrnitev vozila od tega organa pač pa od Republike Slovenije in to na podlagi razlogov, ki jih je navedla v tožbi (da do kazenskega postopka sploh ni prišlo, da je bilo vozilo nezakonito odvzeto in podobno) in ki terjajo šele preizkus resničnosti. Tak pristop pa je imel za posledico, da sta sodišči nižjih stopenj ta del tožbe nepravilno zavrgli in s tem zagrešili bistveno kršitev postopka iz prvega odstavka 354. člena v zvezi s 16. členom ZPP, ki je revizijski razlog iz 2. točke prvega odstavka 385. člena ZPP.
Revizijsko sodišče je zato moralo nezakonita sklepa razveljaviti (400. člen v zvezi s prvim odstavkom 394. člena ZPP).
V zvezi z revizijskimi izvajanji je poudariti, da ne more biti vprašljivo dejstvo, da ima stranka tudi ustavno pravico do pravnega varstva in da brez njega ne more ostati. V takih sporih kot je predmeten, je potrebno upoštevati vse okolnosti primera, kar pomeni, da zgolj formalno sklepanje (na podlagi logike stvari, kako naj bi se pravilno reševala) ne zadostuje. Upoštevati je treba dejstva. Če kazenski postopek ni bil uveden, to pomeni tudi konec predkazenskega postopka (čeprav le dejansko, brez kakšne formalne odločbe). Stranka pa na pravno varstvo tudi ne more čakati v nedogled, če tega od (po stališčih nižjih sodišč) pristojnega organa ne dobi.
predkazenski postopek - preiskovalna dejanja - hišna preiskava
1) Oredba za hišno preiskavo je zakonita, čeprav rok za izvršitev ni bil določen.
2/ Pojma 'izvrševanje odredbe' iz 2. odstavka 152. člena ZKP ni mogoče razlagati tako, da bi bila v vsakem primeru onemogočena pomoč osebe, pri izvrševanju sklepov iz 150. člena ZKP, ki ni zaposlena v organih za notranje zadeve, saj je narava nekaterih ukrepov taka, da se morajo organi za notranje zadeve poslužiti drugih oseb in tehničnih sredstev, s katerimi ne razpolagajo. Odločilno je, da organi za notranje zadeve zagotavljajo nadzor nad izvajanjem odredbe.
Zavezanec za davek od dobička iz kapitala je, kdor je prodal nepremičnino pred potekom treh let od njene pridobitve in če je prodajna vrednost višja kot valorizirana vrednost nepremičnine v času pridobitve. Za odplačni pravni posel se v takem primeru šteje (ne glede na poimenovanje pogodbe) tudi plačilo v obliki izvedenih investicijskih del s strani kupca v korist prodajalca.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - domneva vzročnosti - kdo odgovarja za škodo - objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - povrnitev bodoče škode
Iz ugotovitev sodišč druge in prve stopnje izhaja, da se je tožnik ponesrečil 23.6.1992, ko je na stroju za ravnanje objemk, ki je neke vrste stiskalnica, ravnal 4 do 5 kg težke kose železa. Tožnik je moral pri ravnanju držati z levico obdelovani kos železa, z desnico pa je pritiskal na stikala stroja. Pri takem delu ga je stisnil bat stroja za konec mezinca levice in mu ga zmečkal. Sodišči nižjih stopenj sta ugotovili, da ponašanja železa pri ravnanju ni bilo mogoče predvideti, sicer pa je bil sam stroj brez zaščite in brez atesta. Po ugotovitvah navedenih sodišč tožnikov delodajalec ni uspel dokazati, da bi tožnik v čem ravnal nepravilno. Glede na take ugotovitve sta sodišči druge in prve stopnje tudi po oceni revizijskega sodišča pravilno zaključili, da predstavlja stroj, na katerem se je tožnik poškodoval, nevarno stvar, da zato zavarovanec toženke odgovarja objektivno za škodo po določbah 173. in 174. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) in da je odgovornost imetnika stroja izključna, ker ni dokazal, da bi tožnik s svojim ravnanjem doprinesel k nastanku škodnega dogodka oziroma škode (v smislu tretjega odstavka 177. člena ZOR). Revizijska izvajanja, ki poskušajo uveljaviti tožnikovo soodgovornost v višini vsaj 15 %, glede na navedene ugotovitve in zaključke, niso utemeljena.
vodnogospodarsko dovoljenje - dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja
Podlaga za izdajo dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja je tudi vodnogospodarsko dovoljenje, iz katerega so razvidni normalni pogoji rabe voda in dopustna meja obremenitve okolja, kajti šele potem se lahko določi posebna raba oz. prekomerna obremenitev.
dedovanje na podlagi oporoke - pogoji za veljavnost oporoke - neveljavnost oporoke - oblike oporoke - pismena oporoka pred pričami - zvijača
Za zvijačo v zvezi s sestavljanjem oporoke gre, ko kdo hote izzove ali pušča v zmoti oporočitelja.
Pravilna je ugotovitev, da je obravnavana oporoka veljavna, saj zakonske določbe o navzočnostih dveh prič pri sestavi pismene oporoke (prvi odstavek 64. člena ZD) ne gre razlagati tako, da navzočnosti ni, če se kakšna izmed prič v nekem manjšem prostoru (kuhinji) ne nahaja prav pri mizi ampak nekoliko oddaljena, pač pa sliši (v tem primeru celo, kaj se je zapisalo), kaj izjavi oporočitelj in če potem (stoje) podpiše oporoko. Ože navzočnosti ni mogoče razlagati.
prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico - subrogacija
Zavarovancu, ki je po prometni nesreči s svojim udeleženim vozilom odpeljal s kraja dogodka, je najprej treba dokazati, da se je objektivnih dejstev nesreče zavedal; šele potem je mogoče nanj prevaliti dokazno breme o nealkoholiziranosti.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - krivdna odgovornost - odgovornost delodajalca za varne pogoje dela
Dolžnost prve tožene stranke kot delodajalca je, da zagotovi varne pogoje za delo. V obravnavanem primeru prva tožena stranka te svoje obveznosti ni izpolnila. Ni poskrbela, da bi bili delavci poučeni o tem, da stolice ne smejo uporabljati pri jemanju vzorcev iz stroja. Stolice, ki ni več služila prvotnemu namenu za odlaganje valjev, ni odstranila. Pri tem pa ni poskrbela niti za to, da bi bila stolica vsaj brezhibna. Vprašanje varnosti pri jemanju vzorcev je docela prezrla in prepustila ravnanje delavcev njihovi iznajdljivosti. Ni organizirala poteka dela tako, da bi bilo to varno. Vse to so razlogi, zaradi katerih je prva tožena stranka v celoti krivdno odgovorna za tožnikovo škodo.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vrednost v točkah
Označba vrednosti spornega predmeta s točkami, ki se lahko nanašajo na taksno ali odvetniško tarifo, ne more nadomestiti pravilne določitve vrednosti spornega predmeta v denarju.
glavna obravnava - pogoji za glavno obravnavo - zagovornik - zagovornik po uradni dolžnosti
Pogoja iz 308. člena ZKP, da povabljeni zagovornik ni obvestil sodišča, zakaj je zadržan, ni mogoče razlagati tako, da zadošča, da je zagovornik navedel razloge, zakaj je zadržan. Taka gramatikalna razlaga je v nasprotju z načelom ekspeditivnosti postopka. Sodišče mora oceniti, ali so razlogi zagovornikove zadržanosti opravičljivi ali ne in na podlagi te svoje ocene sprejeti ustrezne procesne ukrepe.
pravila vračanja - uporaba tuje stvari v svojo korist - plačilo uporabnine za nepremičnine
Kot solastnika nepremičnine (stanovanjske hiše v vl. št. 159 k.o. G.) sta pravdni stranki sklenili dogovor o nadomestitvi koristi, ki jo je toženec imel od njene uporabe. Pogodbeno sta uredili pravno razmerje, ki ima svojo podlago v določbi 219. člena ZOR o uporabi tuje stvari v svojo korist.
ZPP (1977) člen 332, 332/1, 332/1-4.SZ člen 153, 153/2.
sodba zaradi izostanka - pogoji za izdajo - utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi - pravica prejšnjega imetnika stanovanjske pravice do povrnitve lastne udeležbe
Če so izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe zaradi izostanka (332.čl. ZPP), odloči sodišče na podlagi dejanskega stanja, kakršno izhaja iz tožbenih navedb. Materialnopravni preizkus sodbe zaradi izostanka se zato nanaša na pravo, ki ga je treba uporabiti glede na zatrjevana dejstva (4. točka 1. odst. 332.čl. ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Po 68. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče Republike Slovenije na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, da naj postopa v posamezni zadevi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Obstoj slednjega, torej tehtnih razlogov, ki pogojujejo delegacijo pristojnosti, je iz vloge tožeče stranke razviden in objektivno izkazan.
kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - spolni napad na otroka - nadaljevano kaznivo dejanje
Spolna občevanja obsojenca z oškodovanko, storjena avgusta leta..., res niso kaznivo dejanje v smislu 183. člena KZ, vendar pa je obs. z njimi uresničil vse znake kaznivega dejanja spolne zlorabe slabotne osebe po 1. odstavku 182. člena KZ. Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno šteli, da gre v tem primeru za nadaljevano kaznivo dejanje in za navidezni stek, ker je kaznivo dejanje iz 1. odstavka 182.
člena konsumirano v kaznivem dejanju po 2. odstavku 183. člena KZ.
Pri odmeri le 1,500.000,00 SIT odškodnine za (duševne bolečine, zmanjšanje življenjskih aktivnosti) ni prišla v zadostni meri do izraza prav individualizacija in konkretizacija obravnavane škode, zlasti izkazanega dejstva, da je tožnik moral opustiti opravljanje svojega poklica, v katerem je bil uspešen, zaradi česar je tudi po ugotovitvah obeh nižjih sodišč, ki v celoti sprejemata objektivne ugotovitve iz izvedeniškega mnenja, pri tožniku prišlo do profesionalne deklasacije in grobega socialnega upada.
ZIKS člen 142, 145, 145/1, 145/2.ZDen člen 3, 3/1-19. Zakon o zaplembi 1946 člen 5, 5/1, 8, 22, 24.
zaplemba premoženja - vrnitev zaplenjenega premoženja - povrnitev dejanske vrednosti - zavezanec za vrnitev - lokalna samouprava
Odločitev v točki 1. odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-43/96 z dne 3.7.1997 (Uradni list RS št. 45/97 z dne 25.7.1997) ne pušča nobenega dvoma o tem, da v obravnavani zadevi ni pomembno, da so bile občine kot lokalne samoupravne skupnosti usta- novljene pozneje, kakor pa je bila izdana (na začetku te revizijske odločbe citirana) sodba Vrhovnega sodišča - ampak je pomembno le, da v času izdaje izpodbijanega pravnomočnega sklepa ni bilo več občin kot družbenopolitičnih skupnosti, temveč so že obstajale občine kot lokalne samoupravne skupnosti.
lokacijsko dovoljenje - lastnost stranke v postopku - obnova postopka
Zadostuje, da stranka v predlogu za obnovo postopka navede vsaj enega od zakonitih razlogov iz 249. člena ZUP in ga verjetno izkaže (1. odst. 256. člena ZUP). S pravnomočnim sklepom o dedovanju za gradnjo namenjenih nepremičnin tožnica verjetno izkazuje okoliščine, da v lokacijskem postopku varuje svoje pravice, na katere opira predlog za obnovo postopka (9. točka 249. in 254. člen ZUP). To ji daje položaj stranke v postopku, ki ima za varstvo svojih pravic in pravnih koristi pravico udeleževati se postopka za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo (49. člen ZUP).
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - preživnina za otroka - možnosti staršev in potrebe otroka - preživnina za zakonca
Ne dovolj raziskana odločilna dejstva iz 82. ali 83. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki so potrebna za pravilno odločitev o preživnini za razvezanega zakonca, niso identična tistim iz 79. člena navedenega zakona, temveč so širša. Sodišče druge stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe posebej poudarilo, da je med pravdnima strankama nesporno, da tožnica nima svojih sredstev za preživljanje in da ni zaposlena. Glede na to in glede na dejansko izkazane toženčeve zmožnosti je poudarilo specifičnost ugotovljene situacije, ki dovoljuje odločitev, da toženec krije vse otrokove denarne potrebe. Zmožnosti staršev iz 79. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih niso le njihove denarne zmožnosti.
Tožnica skupni hčerki pravdnih strank nudi pretežno vzgojo in oskrbo, kar je njen prispevek k preživljanju otroka. Zato je izpodbijana odločitev o višini preživnine tudi sorazmerna zmožnosti obeh staršev.
"Navideznost" darilne pogodbe za stanovanje, pridobljeno po določbah SZ o privatizaciji, z namenom, da se obide davčna obveznost ob njegovi prodaji, ne more biti podlaga za ugotovitev ničnosti darila; eventualni neplačani davek na dobiček je stvar upravnega postopka.