pogodba v korist tretjega - naročilo - obveznost prevzemnika naročila - prenovitev - kdaj ne učinkuje
Tudi pogodba o naročilu se lahko sklene v korist tretjega. Če ta ob sklepanju pogodbe še ne obstoji, pridobi lastno in neposredno pravico iz pogodbe o naročilu proti prevzemniku naročila, z izpolnitvijo odložnega pogoja - pridobitvijo pravne in poslovne sposobnosti.
Ravnanje prevzemnika naročila s predmetom naročila, v nasprotju z naročilom je v nasprotju z moralo - zato prevzemniku naročila prepovedano.
Če je prejšnja obveznost nična, prenovitev nima učinka.
Zaključni sporazum, sklenjen med zavarovalnico in zavarovancem o dokončni poravnavi škode, je za obe stranki zavezujoča pogodba (26. člen ZOR), ki bi jo bilo mogoče v obsegu trditvene podlage izpodbijati zaradi bistvene zmote.
Glede na ugotovitev, da toženci in vsi člani njegove družine kot uporabniki spornega stanovanja tega stanovanja ne uporabljajo več kot šest mesecev, ker tam ne stanujejo, je odločitev sodišča materialno pravno pravilna. Je skladna z določbo prvega in drugega odst. 58.čl. ZSR. Stališče o tem, kaj pomeni uporabljati stanovanje v smislu določb ZSR, pa je v skladu z določbo drugega odst. 1.čl. ZSR.
Specifikacija, kolikšen del predračunske cene odpade na material in kolikšen na delo, ni pomembna za oblikovanje odgovora na vprašanje, ali je bil dosežen dogovor glede cene.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - dodelitev otroka - določitev preživnine
Otrokovim koristim (78/2 ZZZDR) nasprotuje ugotovitev, da eden od staršev onemogoča njegove stike z drugim. Ta okoliščina je pravno upoštevna pri odločanju o dodelitvi otroka.
Določena kršitev pravil postopka je bistvena le tedaj, kadar vpliva na odločitev o stvari (1. odstavek 242. člena ZUP). Zato take kršitve ni, kadar gre za lokacijsko dovoljenje za legalizacijo gradnje istega stanovanjskega objekta na istem zemljišču drugemu investitorju in je tožnik v prejšnjem postopku sodeloval ter je v novem postopku imel možnost udeležbe.
dedovanje na podlagi oporoke - pogoji za veljavnost oporoke - neveljavnost oporoke - oblike oporoke - pismena oporoka pred pričami - zvijača
Za zvijačo v zvezi s sestavljanjem oporoke gre, ko kdo hote izzove ali pušča v zmoti oporočitelja.
Pravilna je ugotovitev, da je obravnavana oporoka veljavna, saj zakonske določbe o navzočnostih dveh prič pri sestavi pismene oporoke (prvi odstavek 64. člena ZD) ne gre razlagati tako, da navzočnosti ni, če se kakšna izmed prič v nekem manjšem prostoru (kuhinji) ne nahaja prav pri mizi ampak nekoliko oddaljena, pač pa sliši (v tem primeru celo, kaj se je zapisalo), kaj izjavi oporočitelj in če potem (stoje) podpiše oporoko. Ože navzočnosti ni mogoče razlagati.
URS člen 23, 26. ZPP (1977) člen 16, 354, 354/1.ZOR člen 154.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodna pristojnost - odgovornost države - pravica do sodnega varstva - pravica do povračila škode
Vprašanje pristojnosti je procesna predpostavka in če ta ni podana, sodišče ne sme meritorno odločati. Zato sta sodišči druge in prve stopnje sicer pravilno postopali, ko sta preizkusili ali je podana sodna pristojnost za rešitev predmetnega spora. Toda pri tem sta izhajali iz logike predkazenskega postopka, v katerem je bilo sporno vozilo zaseženo (ter iz tega nadalje sklepali, kakšnih postopkov bi se tožnica morala poslužiti) in ne v celoti iz tožbenih navedb.
Namreč tožena stranka ni organ predkazenskega postopka in tožnica ne zahteva vrnitev vozila od tega organa pač pa od Republike Slovenije in to na podlagi razlogov, ki jih je navedla v tožbi (da do kazenskega postopka sploh ni prišlo, da je bilo vozilo nezakonito odvzeto in podobno) in ki terjajo šele preizkus resničnosti. Tak pristop pa je imel za posledico, da sta sodišči nižjih stopenj ta del tožbe nepravilno zavrgli in s tem zagrešili bistveno kršitev postopka iz prvega odstavka 354. člena v zvezi s 16. členom ZPP, ki je revizijski razlog iz 2. točke prvega odstavka 385. člena ZPP.
Revizijsko sodišče je zato moralo nezakonita sklepa razveljaviti (400. člen v zvezi s prvim odstavkom 394. člena ZPP).
V zvezi z revizijskimi izvajanji je poudariti, da ne more biti vprašljivo dejstvo, da ima stranka tudi ustavno pravico do pravnega varstva in da brez njega ne more ostati. V takih sporih kot je predmeten, je potrebno upoštevati vse okolnosti primera, kar pomeni, da zgolj formalno sklepanje (na podlagi logike stvari, kako naj bi se pravilno reševala) ne zadostuje. Upoštevati je treba dejstva. Če kazenski postopek ni bil uveden, to pomeni tudi konec predkazenskega postopka (čeprav le dejansko, brez kakšne formalne odločbe). Stranka pa na pravno varstvo tudi ne more čakati v nedogled, če tega od (po stališčih nižjih sodišč) pristojnega organa ne dobi.
neupravičena pridobitev - pravila vračanja - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - obseg vrnitve - odvzem denarja
Izraženo v zakonskem jeziku, prehod tožničinega premoženja med premoženje toženca, ki si je denar od tožnice vzel sam, nima podlage ne v pogodbi med njima, saj ta ni bila sklenjena, ne v zakonu. Tako je nastala vrnitvena obveznost toženca zaradi njegove neupravičene pridobitve (drugi in prvi odstavek 210. člena ZOR). Določbe 211.
člena ZOR, ki predpisuje, da kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili - v tem primeru ni mogoče uporabiti, saj ni šlo za to, da bi tožnica tožencu kaj plačala, marveč za to, da si je ta sam vzel tako, da je izkoristil njeno nevednost. Pravkar povedano velja tudi za v reviziji ponujeno uporabo 213. člena ZOR, ki določa, da ni mogoče zahtevati nazaj tistega, kar je bilo dano ali storjeno, da bi bila izpolnjena kakšna naravna obveznost ali kakšna moralna ali družbena dolžnost - ker pač tožnica vede ali hote ni nič dala.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - dejansko stanje - kazen
1) Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. 2) Z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče izpodbijati primernosti kazni, izrečene v okviru predpisane kazni.
vodnogospodarsko dovoljenje - dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja
Podlaga za izdajo dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja je tudi vodnogospodarsko dovoljenje, iz katerega so razvidni normalni pogoji rabe voda in dopustna meja obremenitve okolja, kajti šele potem se lahko določi posebna raba oz. prekomerna obremenitev.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - domneva vzročnosti - kdo odgovarja za škodo - objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - povrnitev bodoče škode
Iz ugotovitev sodišč druge in prve stopnje izhaja, da se je tožnik ponesrečil 23.6.1992, ko je na stroju za ravnanje objemk, ki je neke vrste stiskalnica, ravnal 4 do 5 kg težke kose železa. Tožnik je moral pri ravnanju držati z levico obdelovani kos železa, z desnico pa je pritiskal na stikala stroja. Pri takem delu ga je stisnil bat stroja za konec mezinca levice in mu ga zmečkal. Sodišči nižjih stopenj sta ugotovili, da ponašanja železa pri ravnanju ni bilo mogoče predvideti, sicer pa je bil sam stroj brez zaščite in brez atesta. Po ugotovitvah navedenih sodišč tožnikov delodajalec ni uspel dokazati, da bi tožnik v čem ravnal nepravilno. Glede na take ugotovitve sta sodišči druge in prve stopnje tudi po oceni revizijskega sodišča pravilno zaključili, da predstavlja stroj, na katerem se je tožnik poškodoval, nevarno stvar, da zato zavarovanec toženke odgovarja objektivno za škodo po določbah 173. in 174. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) in da je odgovornost imetnika stroja izključna, ker ni dokazal, da bi tožnik s svojim ravnanjem doprinesel k nastanku škodnega dogodka oziroma škode (v smislu tretjega odstavka 177. člena ZOR). Revizijska izvajanja, ki poskušajo uveljaviti tožnikovo soodgovornost v višini vsaj 15 %, glede na navedene ugotovitve in zaključke, niso utemeljena.
povrnitev negmotne škode - ugriz psa - odgovornost lastnika za nadzor - denarna odškodnina
Iz ugotovitev sodišč druge in prve stopnje izhaja sicer, da je imel drugi toženec na ograji (in ne na vratih) tablo "pozor hud pes", vendar pa je bilo še ugotovljeno, da je bila ta tabla slabo vidna (drugi toženec jo je po nastanku tožničinega škodnega dogodka zamenjal z drugo to je vidnejšo), da so bila vhodna vrata sicer ograjenega dvorišča hiše odprta in da pri vratih ni bilo zvonca.
Dejansko stanje oziroma pravno relevantne okolnosti o nastanku škodnega dogodka predstavlja skupek vseh navedenih ugotovitev (in ne zgolj napisna tabla, na kateri revizija izključno gradi in ki je bila - kot je ugotovljeno - pomanjkljiva). Materialnopravna presoja spora pa je pravilna le tedaj, kadar pri odločanju upošteva vse pravno relevantne okolnosti. V tem primeru je morala biti pravna presoja opravljena po pravilu 1320 občega državljanskega zakonika (ODZ). Po tem pravilu je za škodo, ki jo povzroči žival, odgovoren njen rejec, če ne dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo ali nadzorstvo (pa ne gre za primer, ko je škoda nastala zaradi spodbujanja ali draženja živali). Za potrebno varstvo ali nadzorstvo pa je poskrbljeno, kadar je to takšno, da je psu onemogočeno, da bi koga poškodoval.
Nadzorovanje psa pa mora biti prilagojeno vsaki taki situaciji, ki se jo glede na splošne razmere lahko predvidi. V tem primeru je bilo zaradi opustitve vrste ukrepov toženčevo nadzorovanje psa neustrezno, zaradi česar je pretežni del vzrokov za nastanek škodnega primera na njegovi strani. Revizijsko sodišče ob takem stanju zadeve sprejema zaključek sodišč druge in prve stopnje, da je podana odgovornost drugega toženca za škodni dogodek in tožnici nastalo škodo v obsegu 80 %. Odločitev nižjih sodišč o temelju odgovornosti drugega toženca je zato pravilna in ne pravno zmotna. V skladu s tako odločitvijo nižjih sodišč pa je tudi zaključek o velikosti tožničinega soprispevka k škodnemu dogodku in nastali škodi in ta tudi po presoji revizijskega sodišča ne more biti višji od 20 %.
napake volje - navidezna pogodba - pravilo za razlago pri pogodbah
Res zakon ne podaja definicije navidezne pogodbe (66. člen ZOR), vendar sta si tako teorija kot sodna praksa (nemalo po zaslugi popolnejše opredelitve navidezne pogodbe v paragrafu 916. občega državljanskega zakonika) edini v njenem razumevanju, in sicer da gre pri sklenitvi takšne pogodbe za hoteno in sporazumno neskladnost med voljo pogodbenikov na eni strani in na drugi strani izjavo te volje navzven, namenjeno drugim, da bi pri teh nastala zmotna predstava. Obe stranki torej hočeta, da (simulirani) posel nastane le navidez, na zunaj, zanju pa ne velja. Pogosto želita pri tem tudi prikriti posel, ki sta ga dejansko hoteli (disimulirani posel).
Če je bil po izdaji sodbe v upravnem sporu, s katero je bila odpravljena izpodbijana odločba, sprejet nov prostorsko izvedbeni akt (Uredba o prostorsko ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora po 16. členu ZUN), se v novem postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja upošteva nov akt. Zato so pripombe sodišča, ki se nanašajo na nezakonitost izpodbijanega akta, povezanega s prej veljavnim PUP-om, že po naravi stvari neupoštevne.
Zahteva za denacionalizacijo premoženja, podržavljenega nosilcem obveznega socialnega zavarovanja delavcev po 9.5.1945 brez nadomestila, se zavrže, če s premoženjem ob uveljavitvi ZPIZ ne razpolagajo pravne osebe.
ZTPVI člen 104, 105. Pravilnik člen 4.ZUP člen 209.
status vojaškega vojnega invalida
Zdravniška komisija v postopku na drugi stopnji lahko pride do drugačnega sklepa o oceni tožničine poškodbe kot zdravniška komisija prve stopnje, toda to mora podrobno obrazložiti na podlagi medicinske dokumentacije in pravil medicinske znanosti. Če organ druge stopnje pomanjkljive obrazložitve o razlogih za drugačno oceno tožničinih poškodb, ki imajo za posledico nižjo stopnjo invalidnosti, ni odpravil z zahtevo po dopolnitvi obrazložitve izvida zdravniške komisije druge stopnje ter je navajal, da v celoti sprejema izvid in mnenje zdravniške komisije druge stopnje, je kršil pravila postopka (209. člen ZUP).
Zavezanec za davek od dobička iz kapitala je, kdor je prodal nepremičnino pred potekom treh let od njene pridobitve in če je prodajna vrednost višja kot valorizirana vrednost nepremičnine v času pridobitve. Za odplačni pravni posel se v takem primeru šteje (ne glede na poimenovanje pogodbe) tudi plačilo v obliki izvedenih investicijskih del s strani kupca v korist prodajalca.
Ker je bilo ugotovljeno, da sta pravdni stranki želeli skleniti prav takšno pogodbo kot je bila zapisana 18.4.1985, pogodba ne more biti navidezna in zato nična, saj pri njej ni šlo za obojestransko zavestno neskladje med voljo in izjavo. V tem primeru torej ni šlo za posel, ki naj bi nastal le navidez, na zunaj. Zato sporna pogodba ni navidezna in zato ne more biti nična (66. člen ZOR). Tak zaključek utemeljuje še ugotovitev sodišč nižjih stopenj, da sta toženca plačala tožniku ob sklenitvi pogodbe 30.000 DEM in prevzela njegovo obveznost oskrbe njegovih staršev.
Zahtevek na razveljavitev pogodbe bi bil glede na uveljavljeno tožbeno podlago utemeljen le, če bi tožnik dokazal, da so podani razlogi za izpodbojnost pogodbe v smislu 111. in 112. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Ker pa je bilo ugotovljeno, da so bile tožniku znane vse pravno relevantne okoliščine v času sklepanja sporne pogodbe, ki so bile pomembne za njeno veljavnost in da ni bil v bistveni zmoti o relevantnih okoliščinah pogodbe ali v zmoti glede nagiba (kolikor je bila pogodba neodplačna), niso podani razlogi za razveljavitev pogodbe z dne 18.4.1985.