neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist
Ker se najemnina za poslovni prostor kot podlaga za opredelitev pridobljene koristi oblikuje tržno, vendar v odvisnosti od stanovanjske najemnine, je o njeni višini pravno mogoče odločiti le ob istočasni ugotovitvi stanovanjske najemnine.
ZPP (1977) člen 351, 351/1, 393, 393/3, 348, 348/1.
pritožba - obseg preizkusa pri brzojavni pritožbi
Brzojavna - neobrazložena pritožba ni nepopolna pritožba (1. odstavek 351. člena ZPP). Je tudi podpisana, čeprav je podpis na njej telegrafske oblike, kot je tudi sicer njena ostala vsebina (4. točka 350. člena ZPP). Zato vložitev obrazložitve pritožbe v roku iz 3. odstavka 113. člena ZPP ne more imeti za posledico podaljšanje roka za pritožbo iz 1. odstavka 348. člena ZPP. Preizkus izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje na podlagi take pritožbe obsega samo po uradni dolžnosti upoštevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP in pravilnost uporabe materialnega prava (365. člen ZPP), brez upoštevanja pritožbenih razlogov v obrazložitvi pritožbe, vloženi v roku iz 3. odstavka 113. člena ZPP, a po poteku roka za vložitev pritožbe.
Ravnanje v nasprotju s 1. odst. 7. člena Zakona o delovnih razmerjih ima lahko za posledico samo disciplinsko oziroma odškodninsko odgovornost delavca (2. oziroma 3. odst. 7. člena omenjenega zakona) ne pa odklonitve plačila za delo, opravljeno po pogodbi.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - navedba v tožbi
Z izpodbijano sodbo je sodišče druge stopnje potrdilo prvostopno sodbo, s katero je bil zavrnjen tožbeni zahtevek, ki ga je tožeča stranka uveljavila v dne 7.5.1990 vloženi tožbi in s katerim je od tožene stranke zahtevala, da ji mora v stanovanju P. v L. priklopiti telefonski priključek št.... Tožeča stranka tedaj v revizijskem postopku izpodbija odločitev o premoženjskopravnem sporu, v katerem je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi (2. odstavek 186. in 3. odstavek 382. člena ZPP).
razveljavitev odločbe tuje arbitraže - pristojnost slovenskega sodišča
Arbitražne odločbe lahko presojajo samo sodišča države, v kateri je bila arbitražna odločba izdana, oziroma sodišča države, katere zakon je bil za izdajo arbitražne odločbe uporabljen.
Specifikacija, kolikšen del predračunske cene odpade na material in kolikšen na delo, ni pomembna za oblikovanje odgovora na vprašanje, ali je bil dosežen dogovor glede cene.
Zahteva za denacionalizacijo premoženja, podržavljenega nosilcem obveznega socialnega zavarovanja delavcev po 9.5.1945 brez nadomestila, se zavrže, če s premoženjem ob uveljavitvi ZPIZ ne razpolagajo pravne osebe.
ZTPVI člen 104, 105. Pravilnik člen 4.ZUP člen 209.
status vojaškega vojnega invalida
Zdravniška komisija v postopku na drugi stopnji lahko pride do drugačnega sklepa o oceni tožničine poškodbe kot zdravniška komisija prve stopnje, toda to mora podrobno obrazložiti na podlagi medicinske dokumentacije in pravil medicinske znanosti. Če organ druge stopnje pomanjkljive obrazložitve o razlogih za drugačno oceno tožničinih poškodb, ki imajo za posledico nižjo stopnjo invalidnosti, ni odpravil z zahtevo po dopolnitvi obrazložitve izvida zdravniške komisije druge stopnje ter je navajal, da v celoti sprejema izvid in mnenje zdravniške komisije druge stopnje, je kršil pravila postopka (209. člen ZUP).
povrnitev negmotne škode - ugriz psa - odgovornost lastnika za nadzor - denarna odškodnina
Iz ugotovitev sodišč druge in prve stopnje izhaja sicer, da je imel drugi toženec na ograji (in ne na vratih) tablo "pozor hud pes", vendar pa je bilo še ugotovljeno, da je bila ta tabla slabo vidna (drugi toženec jo je po nastanku tožničinega škodnega dogodka zamenjal z drugo to je vidnejšo), da so bila vhodna vrata sicer ograjenega dvorišča hiše odprta in da pri vratih ni bilo zvonca.
Dejansko stanje oziroma pravno relevantne okolnosti o nastanku škodnega dogodka predstavlja skupek vseh navedenih ugotovitev (in ne zgolj napisna tabla, na kateri revizija izključno gradi in ki je bila - kot je ugotovljeno - pomanjkljiva). Materialnopravna presoja spora pa je pravilna le tedaj, kadar pri odločanju upošteva vse pravno relevantne okolnosti. V tem primeru je morala biti pravna presoja opravljena po pravilu 1320 občega državljanskega zakonika (ODZ). Po tem pravilu je za škodo, ki jo povzroči žival, odgovoren njen rejec, če ne dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo ali nadzorstvo (pa ne gre za primer, ko je škoda nastala zaradi spodbujanja ali draženja živali). Za potrebno varstvo ali nadzorstvo pa je poskrbljeno, kadar je to takšno, da je psu onemogočeno, da bi koga poškodoval.
Nadzorovanje psa pa mora biti prilagojeno vsaki taki situaciji, ki se jo glede na splošne razmere lahko predvidi. V tem primeru je bilo zaradi opustitve vrste ukrepov toženčevo nadzorovanje psa neustrezno, zaradi česar je pretežni del vzrokov za nastanek škodnega primera na njegovi strani. Revizijsko sodišče ob takem stanju zadeve sprejema zaključek sodišč druge in prve stopnje, da je podana odgovornost drugega toženca za škodni dogodek in tožnici nastalo škodo v obsegu 80 %. Odločitev nižjih sodišč o temelju odgovornosti drugega toženca je zato pravilna in ne pravno zmotna. V skladu s tako odločitvijo nižjih sodišč pa je tudi zaključek o velikosti tožničinega soprispevka k škodnemu dogodku in nastali škodi in ta tudi po presoji revizijskega sodišča ne more biti višji od 20 %.
napake volje - navidezna pogodba - pravilo za razlago pri pogodbah
Res zakon ne podaja definicije navidezne pogodbe (66. člen ZOR), vendar sta si tako teorija kot sodna praksa (nemalo po zaslugi popolnejše opredelitve navidezne pogodbe v paragrafu 916. občega državljanskega zakonika) edini v njenem razumevanju, in sicer da gre pri sklenitvi takšne pogodbe za hoteno in sporazumno neskladnost med voljo pogodbenikov na eni strani in na drugi strani izjavo te volje navzven, namenjeno drugim, da bi pri teh nastala zmotna predstava. Obe stranki torej hočeta, da (simulirani) posel nastane le navidez, na zunaj, zanju pa ne velja. Pogosto želita pri tem tudi prikriti posel, ki sta ga dejansko hoteli (disimulirani posel).
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za obrambo države
Ni zakonita odločba o zavrnitvi vloge za pridobitev državljanstva, če upravni organ v postopku ni ugotovil pravno pomembnih dejstev za opredelitev zakonskega dejanskega stanja po 3. odstavku 40. člena ZDRS, upoštevajoč merilo iz Uredbe o merilih za ugotavljanje določenih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije.
ZOR člen 158, 178, 178/2, 192, 192/1, 200, 203, 205.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila - obojestranska krivda - deljena odgovornost - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - deljena odgovornost in zmanjšanje odškodnine
V zvezi z odškodninskimi terjatvami oziroma ob njihovem uveljavljanju se domneva najlažja stopnja krivde (158. člen zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR), torej malomarnost, nepazljivost. Nižji sodišči tožniku ne očitata kaj več kot to. Takšno stanje stvari torej sodiščema ni narekovalo kakšne nadaljnje ali bolj poglobljene analize tožnikovega subjektivnega odnosa do posledice, ker to za potrebe sojenja v premoženjskopravnih sporih niti ni potrebno. Temeljno izhodišče za presojo krivde je pač vprašanje, ali je tisti, ki je (so)povzročil škodo, ravnal tako, kakor bi v danih okoliščinah ravnal - kot je v navadi in kot se pričakuje - vsak drug razsoden in pazljiv človek.
neupravičena pridobitev - pravila vračanja - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - obseg vrnitve - odvzem denarja
Izraženo v zakonskem jeziku, prehod tožničinega premoženja med premoženje toženca, ki si je denar od tožnice vzel sam, nima podlage ne v pogodbi med njima, saj ta ni bila sklenjena, ne v zakonu. Tako je nastala vrnitvena obveznost toženca zaradi njegove neupravičene pridobitve (drugi in prvi odstavek 210. člena ZOR). Določbe 211.
člena ZOR, ki predpisuje, da kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili - v tem primeru ni mogoče uporabiti, saj ni šlo za to, da bi tožnica tožencu kaj plačala, marveč za to, da si je ta sam vzel tako, da je izkoristil njeno nevednost. Pravkar povedano velja tudi za v reviziji ponujeno uporabo 213. člena ZOR, ki določa, da ni mogoče zahtevati nazaj tistega, kar je bilo dano ali storjeno, da bi bila izpolnjena kakšna naravna obveznost ali kakšna moralna ali družbena dolžnost - ker pač tožnica vede ali hote ni nič dala.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - dejansko stanje - vročanje pisanj
Z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče izpodbijati v pravnomočni odločbi ugotovljenega dejanskega stanja, da je bila sodba vročena osebno obsojencu.
Če je bil po izdaji sodbe v upravnem sporu, s katero je bila odpravljena izpodbijana odločba, sprejet nov prostorsko izvedbeni akt (Uredba o prostorsko ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora po 16. členu ZUN), se v novem postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja upošteva nov akt. Zato so pripombe sodišča, ki se nanašajo na nezakonitost izpodbijanega akta, povezanega s prej veljavnim PUP-om, že po naravi stvari neupoštevne.
V postopku odmere davka od dobička iz kapitala sta pravno pomembni okoliščini, da je bil pravni posel (ki pa ga mora upravni organ v vsakem primeru posebej presojati po vsebini, ne glede na poimenovanje pogodbe), s katerim je bila nepremičnina prodana, sklenjen pred potekom treh let od njene pridobitve, in da je s tem dosežen dobiček.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - dejansko stanje - kazen
1) Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. 2) Z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče izpodbijati primernosti kazni, izrečene v okviru predpisane kazni.
Ker je bilo ugotovljeno, da sta pravdni stranki želeli skleniti prav takšno pogodbo kot je bila zapisana 18.4.1985, pogodba ne more biti navidezna in zato nična, saj pri njej ni šlo za obojestransko zavestno neskladje med voljo in izjavo. V tem primeru torej ni šlo za posel, ki naj bi nastal le navidez, na zunaj. Zato sporna pogodba ni navidezna in zato ne more biti nična (66. člen ZOR). Tak zaključek utemeljuje še ugotovitev sodišč nižjih stopenj, da sta toženca plačala tožniku ob sklenitvi pogodbe 30.000 DEM in prevzela njegovo obveznost oskrbe njegovih staršev.
Zahtevek na razveljavitev pogodbe bi bil glede na uveljavljeno tožbeno podlago utemeljen le, če bi tožnik dokazal, da so podani razlogi za izpodbojnost pogodbe v smislu 111. in 112. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Ker pa je bilo ugotovljeno, da so bile tožniku znane vse pravno relevantne okoliščine v času sklepanja sporne pogodbe, ki so bile pomembne za njeno veljavnost in da ni bil v bistveni zmoti o relevantnih okoliščinah pogodbe ali v zmoti glede nagiba (kolikor je bila pogodba neodplačna), niso podani razlogi za razveljavitev pogodbe z dne 18.4.1985.
Če si podatki o tem, kateri odlok o prostorskih ureditvenih pogojih ureja območje, v katerem je zemljišče, na katerem se dovoljuje gradnja, med seboj nasprotujejo (neskladje med izrekom in obrazložitvijo), je lokacijsko dovoljenje nezakonito.