ZOR člen 45, 73. ZPP (1977) člen 382, 382/3, 389, 389/2, 392.
revizija - dovoljenost revizije - nedenarna terjatev - vrednost spornega predmeta - predpogodba - teorija o realizaciji
Če je bila predpogodba za kupoprodajo nepremičnine v pretežni meri realizirana in je bila vsa kupnina plačana, prodajalec ne more zahtevati razveze pogodbe zaradi neplačane kupnine, niti plačila najemnine.
posebej o povrnitvi gmotne škode v primeru smrti, telesne poškodbe in okvare zdravja - pravica osebe, ki jo je umrli preživljal - neprenosnost pravic
Kadar se tožbeni zahtevek nanaša na terjatev za plačilo rente za preživljanje zaradi smrti preživljalca, obveznost preneha zaradi izpolnitve, če kaka tretja oseba očitno neodplačno nadomesti izgubljeno vzdrževanje.
Zahtevek za plačilo rente osebi, ki jo je umrli preživljal ali redno podpiral in ki je imela po zakonu pravico zahtevati preživljanje, je odškodninski zahtevek za povrnitev premoženjske škode. Za take zahtevke je v 197. členu ZOR določeno, da niso prenosljivi. Na drugega se lahko prenesejo le zapadli zneski, toda samo v primeru, če so določeni s pisnim sporazumom med strankama ali s pravnomočno sodno odločbo, česar pa v danem primeru ni bilo.
ZDen člen 6, 6/2, 16, 16/3, 42, 42/3, 61, 61/1, 62.ZUP člen 126.
dodelitev nadomestnih nepremičnin
Vrnitev nadomestnih nepremičnin je možna samo na podlagi sporazuma. Če sporazuma ni, organ brez izrecne privolitve stranke ni upravičen odločati o vrnitvi premoženja v drugačni obliki, kot je bila zahtevana.
Stranka, ki v upravnem postopku ni imela položaja stranke, zahteva pa sodno varstvo v upravnem sporu, mora obrazložiti, katere njene pravice ali pravne koristi so kršene z izpodbijanim aktom.
Pridobivanje strank (kupcev blaga, storitev) z dajanjem ali obljubljanjem nagrad ali storitev, ki po vrednosti občutneje presega vrednost blaga ali storitve, s katero stranka pridobi možnost nagrade, pomeni nelojalno konkurenco in nastopanje na trgu proti dobrim poslovnim običajem, s katerim se utegne povzročiti škoda drugim udeležencem na trgu.(Nagradno žrebanje vstopnic 1500 Itl daje možnost pridobiti nagrado 1.500.000 Itl).
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - kdo odgovarja za škodo - objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - zamudne obresti
Opravljanje redarske službe v gostinskem lokalu je delo s povečano nevarnostjo, za katero objektivno odgovarja njen imetnik. Sodišče prve stopnje odmeri pravično denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo v času, ko o zadevi odloči. Od dneva izdaje prve sodbe tečejo zamudne obresti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Dejstvo, da je toženkina tašča zaposlena kot vpisničarka na pravdnem oddelku Okrožnega sodišča v C. in da se vpisnika pravdnih oddelkov okrajnega in okrožnega sodišča nahajata v istem prostoru, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
ZOR člen 26, 67, 67/1, 70, 70/1, 72, 73, 462, 462/1. ZTLR člen 33.
pogodba - sklenitev pogodbe - soglasje volj - oblika pogodbe - neobličnost pogodbe - sankcija, če pogodba nima potrebne oblike - sestavitev listine - če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika - cena če cena ni določena - določljivost cene
V danem primeru naj bi šlo za prodajo nepremičnine, zato morajo biti po določilih 26. do 74. člena ZOR za nastanek pravnega posla sočasno podani vsi naslednji elementi: soglasje volj, dopustnost predmeta in podlage, sposobnost pogodbenih strank in po določilu prvega odstavka 67. člena ZOR tudi posebna oblika, sicer pogodba nima pravnega učinka (prvi odstavek 70. člena ZOR). V določilu 72. člena ZOR in 33. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR, Ur.l. SFRJ, št. 6/80 do 36/90) ni predpisana samo pisna oblika, marveč se zahteva sestava listine. Zato je v danem primeru, ko tožnik ne more predložiti niti pisne pogodbe, zatrjevanje o tem, da pokojnikov podpis pogodbe ni potreben, ker je sam zapisal del pogodbe, povsem zmotno.
Kadar gre za denacionalizacijo stvari, ki so prešle v državno last na podlagi pravnega posla, je o zahtevi za denacionalizacijo pristojno odločati sodišče in ne upravni organ (1. odstavek 56. člena v zvezi s 5. členom ZDen).
Čas in okoliščine poškodbe, zadobljene pri opravljanju vojaške službe, pristojna vojaška enota ugotovi po uradni dolžnosti. Ker o tem obstajata dve potrdili z različno vsebino, je dejansko stanje pomanjkljivo ugotovljeno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Dejstvo, da je dolžnica zaposlena kot vpisničarka in strojepiska pri Okrajnem sodišču v R., je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Zakon o vojaških kaznivih dejanjih (1948) člen 29, 29/1, 29/4, 16. Kazenski zakonik (1947) člen 20, 24, 25. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 9.
vojaška kazniva dejanja - samovoljna zapustitev vojaške službe (beg iz vojske) - sovražno govorjenje o vojski - poskus - pripravljalno dejanje - hudo kaznivo dejanje - napeljevanje - neuspelo napeljevanje
Ker očitek, "da si je določil način ilegalnega prehoda meje FLRJ", ni konkretiziran v tolikšni meri, da bi šlo za pripravljalno dejanje po 4.odst. 29.čl. ZVKD, bi bilo mogoče obsojenčevo dejanje pravno opredeliti le kot pripravljalno dejanje h kaznivemu dejanju po 1.odst. 29.čl. ZVKD.
Kaj se šteje za hudo kaznivo dejanje, KZ-47 ni določal. Pri oceni, ali je šlo za hudo kaznivo dejanje v smislu 20.čl. KZ-47, je zato potrebno upoštevati naravo konkretnega kaznivega dejanja ter zanj prepisano kazen v primerjavi s takrat predpisanimi kaznimi za druga kazniva dejanja... Kznivo dejanje po 1.odst. 29.čl. ZVKD ni mogoče šteti kot takšno hudo kaznivo dejanje, ki bi upravičevalo uporabo določbe 20.čl. KZ-47 (kazenska odgovornost storilca pripravljalnega dejanja).
Ker iz opisa dejanja ne izhaja, da je M.Z. sploh opravil kakšno pripravljalno dejanje, h kateremu je bil napeljevan, je šlo za neuspelo napeljevanje, ki ni bilo kaznivo (25.čl. KZ-47).
Določbo 16.čl. ZVKD je potrebno razlagati v okviru splošno priznane in tudi v takratni Ustavi (iz leta 1946) zagotovljene človekove pravice do svobode govora. Zato obsojenčevo izražanje njegovih kritičnih pogledov na takratne družbene in politične razmere in njegova predvidevanja bodočih sprememb, ni bilo kaznivo dejanje po 16.čl. ZVKD.
Pri odločanju po prostem preudarku, ali oseba (lovski čuvaj) izpolnjuje pogoje za nabavo revolverja, zaradi osebne varnosti pred divjadjo na območju, ki ga varuje, je upravni organ vezan na namen in obseg pooblastila iz Zakona o orožju (3. člen) in Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč (2. odst. 48. čl.).
ZUN člen 54, 54/2. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Sežana člen 12, 12/2.
lokacijsko dovoljenje - prostorski ureditveni pogoji - odmik od parcelne meje - soglasje lastnikov sosednjih parcel
Ne glede na določbo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih (PUP), ki za odmik manj kot 4 m od sosednje parcelne meje predpisuje soglasje lastnika sosednje parcele, soglasje za odmik 2 m od parcelne meje ni potrebno, če gre za gradnjo v strnjenem delu vaškega naselja, za katero PUP določa, da se lahko objekti v strnjeni pozidavi vaških naselij stransko naslanjajo na sosednje objekte.
Kazenski zakonik (1951) člen 174.KZ člen 174, 175, 176.
kaznivo dejanje žalitve države, njenih organov in predstavnikov - sramotitev
Pojem "sramotiti" sicer obsega vse oblike kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, vendar pa že iz same besede "sramotiti" izhaja, da morajo biti kazniva dejanja zoper čast in dobro ime storjena javno.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do odškodnine - posebno huda invalidnosti otroka
Obseg, trajanje in intenzivnost duševnih bolečin, ki jih oba starša trpita zaradi posebno težke invalidnosti njunega otroka, so v razlogih obeh sodb obširno navedeni, zaradi česar revizijsko sodišče teh ugotovitev ponovno ne povzema. Pripominja le, da sta obe sodišči materialnopravno pravilno upoštevali zlasti dejstvo, da oba starša trpita hude duševne bolečine predvsem zaradi v prometni nesreči pretrgane nadaljnje življenjske poti ob nezgodi komaj dvajset let starega otroka, zaradi česar bo njuno duševno trpljenje še dolgotrajno, duševnim bolečinam pa bosta izpostavljena ob slehernem kontaktu s prvotožnico, ki z njima živi. Kljub povedanemu pa, ob upoštevanju kriterijev iz 200. člena ZOR in okvirov, ki jih začrtujejo po eni strani razmerja med manjšimi in večjimi škodami in odškodninami zanje in po drugi strani prisojene odškodnine v naši državi, je bila obema staršema prisojena previsoka odškodnina in sicer vsakemu za 1.000.000,00 SIT. Revizijsko sodišče je zato obveznost prvotožene stranke, ki je edina vložila izredno pravno sredstvo, iz tega naslova znižalo na 2.000.000,00 SIT kar pomeni, da je prvotožena stranka dolžna plačati tožnikoma H. M. st. in H. C. st. iz naslova duševnih bolečin zaradi posebno težke invalidnosti njunega otroka vsakemu po 2.000.000,00 SIT.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 2/1, 3, 3-7, 3-14, 8 9, 9/1. Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije (1929) člen 141.ZKP člen 427.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - kaznivo dejanje klevete - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - izključitev kaznivosti - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
ZKLD/1946 sicer ni imel določbe, po kateri je bila izključena kaznivost pomoči storilcu po storjenem kaznivem dejanju, če sta bila pomagač in storilec krvna sorodnika v ravni vrsti ali v drugem (ožjem) sorodstvenem razmerju. Tako določbo pa je vseboval 5.odstavek paragrafa 141 KZ/1929, katerega uporaba ni bila v nasprotju s takratno jugoslovansko ustavo oz. s tedanjimi ustavnimi načeli.
Stališče tedanje sodne prakse in kazenskopravne teorije, da omenjeni privilegij ni veljal za t.i. politična kazniva dejanja, ni sprejemljivo.
Ne gre za napačno uporabo zakona, če upravni organ novelo Zakona o državljanstvu FLRJ, uveljavljeno 4.12.1948, uporabi od uveljavitve osnovnega zakona naprej, to je od 28.8.1945 dalje, saj je njen vsebinski namen dosežen le s takim načinom uporabe.