Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 4, 5, 6, 7.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - organiziranje oborožene tolpe za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2.čl. ZKLD
Kaznivo dejanje po 7.tč. 3.čl. ZKLD ni podano z izvrševanjem propagande proti FLRJ, niti s takšnim izvršitvenim dejanjem ni podano kakšno drugo kaznivo dejanje.
Če je tožena stranka v skladu z napotili sodbe, s katero je bila odpravljena njena prejšnja odločba, odpravila prvostopno odločbo - lokacijsko dovoljenje zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, je ravnala v skladu z 62. členom ZUS in stranka s tožbo ne more uspeti.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - dejansko stanje - zagovornik
1) Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. 2) Zagovornik po uradni dolžnosti ni imel pravice vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda imetnikov stvari - stopnja krivde - prekoračitev hitrosti
Znak STOP ne predstavlja tako absolutnega imperativa, da bi voznika na prednostni cesti lahko v vsakem slučaju postavljal v položaj, ki bi apriorno izključeval, ali le v manjši meri zmanjševal njegov prispevek k nesreči in škodi.
denacionalizacija delov parcel, uporabljenih za izgradnjo ceste
Dejstvo, da je bil zemljiškoknjižni prenos delov parcel, uporabljenih za gradnjo ceste, vpisan v zemljiško knjigo na podlagi pravil Zakona o zemljiških delitvah, odpisih in prepisih iz leta 1930, ki se je uporabljal kot pravila zemljiškoknjižnega postopka za zemljiškoknjižni odpis, ne sme biti ovira upravnemu organu, da v postopku oceni, ali ni morda v tem primeru podan dejanski stan v smislu določbe 3. odstavka 8. člena ZDen.
priprave na glavno obravnavo - umik obtožnega predloga - oškodovanec
Sodišče je kršilo določilo 1. odstavka 60. člena ZKP, ker pred izdajo sklepa, s katerim je zavrglo obtožni predlog, oškodovancev ni obvestilo, da je pristojni državni tožilec odstopil od pregona in ju ni poučilo o pravici do prevzema pregona.
Tožena stranka z izpodbijano odločbo (2. točka) spreminja prvostopno odločbo, ki jo je že s 1. točko izreka te odločbe odpravila. Odprava prvostopne odločbe in odločitev o stvari, že tako pomeni, če so vse dejanske okoliščine ugotovljene, spremembo odločbe v smislu 243.
člena ZUP. Toda za tako odločitev je treba v obrazložitvi odločbe navesti pravno in dejansko podlago. Dejanska podlaga mora seveda izhajati iz predloženih upravnih spisov, pravna podlaga pa je lahko v konkretnem primeru podana v 91. členu ZGO.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Ob velikem številu tožnikov, glede katerih pa se razlogi za uporabo določbe 68. člena ZPP ne zatrjujejo, bi predlagana delegacija ne bila niti smotrna niti tehtna - četudi se pri tem zanemari razpravljanje o njeni utemeljenosti samo glede tožnika F. B. Sodišče, ki je postopek za delegacijo sprožilo, naj najprej presodi smotrnost ločitve pravde, ki se na omenjenega tožnika nanaša. Šele ločena pravda bi nato mogla biti predmet delegacije po določbi 68. člena ZPP.
Zakon o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast (1945) člen 2, 2-a, 2-b. Zakonik o sodnem kazenskem postopanju Kraljevine Jugoslavije člen 221-a.
zločini in prestopki zoper slovensko narodno čast - uporaba določb Zakonika o sodnem kazenskem postopanju Kraljevine Jugoslavije kot pravnih pravil - smrt obdolženca - ustavitev postopka
Ker je obsojeni A.V. umrl pred izrekom izpodbijane sodbe, česar sodišče prve stopnje sicer ni vedelo, je s svojo odločitvijo objektivno kršilo paragraf 221.a Zakonika o sodnem kazenskem postopanju, ki je določal, da sodišče vsake stopnje takoj ustavi postopek, ko izve in ugotovi obdolženčevo smrt.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (1945) člen 3, 3-3, 3-6, 3-9, 13, 13/1.ZKP člen 427.
kazniva dejanja zoper narod in državo - ovajanje (denunciranje) - poskus - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Z določbo 1.odst. 13.čl. ZKND/1945 je bil inkriminiran poskus vseh kaznivih dejanj po ZKND/1945 neglede na njihovo težo in neglede na to, ali je bil pri posameznih kaznivih dejanjih poskus pojmovno sploh mogoč.
Pravna opredelitev, da je obsojenka z opisanim dejanjem (ovajanje dr. B.K.-ja dr. V.G.-ju) storila poskus kaznivega dejanja po 3.tč. 3.čl. ZKND, bi imela za posledico, da bi že samo denuncianstvo, ki v ZKND/1945 ni bilo predpisano kot samostojno kaznivo dejanje, postalo samostojno kaznivo dejanje, katerega storilec bi bil kaznovan enako kot storilec dokončanega kaznivega dejanja, čeprav do posledice, torej do ukrepov terorja (objektivni pogoj kaznivosti) sploh ne bi prišlo.
Če carinski zavezanec blaga, za katero se je po 50. čl. CZ obvezal, da ga bo v roku 1 leta in v vrednosti, ki bo najmanj 50% večja od uvožene, izvozil, tega ne izvozi, carinski organ na podlagi ugotovitve, da blago v roku in vrednosti ni bilo izvoženo, po uradni dolžnosti obračuna carino in druge carinske dajatve.
Zakon o urejanju naselij pogojuje izdajo lokacijskega dovoljenja le s poprejšnjimi soglasji pristojnih organov, organizacij in skupnosti, ki so predpisana z zakoni.
ZOR člen 173, 174, 174/1, 177, 177/3, 191, 191/1, 192, 200, 200/1, 200/2. ZVCP člen 49.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - domneva vzročnosti - objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti - dejanje oškodovanca - kolesar - pešec - obseg povrnitve škode - zmanjšanje odškodnine - huda malomarnost odgovorne osebe - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - objektivna merila za določitev odškodnine
Kolesarjenje s športnim kolesom ponoči in brez luči je nevarna dejavnost, kar pomeni, da škoda, povzročena v zvezi s tako dejavnostjo, iz nje izvira (člen 173 ZOR), zanjo pa odgovarja tisti, ki se z njo ukvarja (174. člen ZOR).
ZDSS člen 4. ZPP (1977) člen 22, 23.ZS člen 99, 99/1-2, 114, 114/1.
pristojnost delovnega sodišča - spor o pristojnosti - individualni delovni spor
Ob upoštevanju sedanjih podatkov v spisu je potrebno, spor, ki izvira iz nasprotne tožbe, obravnavati kot indvidualni delovni spor, ne pa spor iz civilno pravnega razmerja med pravdnima strankama. Sodišče bo namreč, glede na to, da najemne pogodbe ni več, moralo ugotoviti, kakšna je bila prava volja pravdnih strank, in če je bil njun namen ustanovitev delovnega razmerja med strankama, če so izpolnjeni pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi in s tem delovnega razmerja, kaj je bilo med strankama dogovorjeno, ali so podani elementi delovnega razmerja, kako in zakaj je prenehalo razmerje med pravdnima strankama. Če bo lahko ugotovilo, da je z navidezno pogodbo bilo sklenjeno delovno razmerje, pa bo ugotavljalo še, če so in kakšne so odgovornosti in morebitna dolgovanja katere od strank drugi stranki.
SODSTVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS30494
ZSZD člen 16. ZPP (1977) člen 22.
pristojnost v stanovanjskih sporih - spor o pristojnosti
Dodelitev stanovanja delavcu v nasprotju s splošnim aktom in zakonom, ne more vplivati na spremembo pristojnosti sodišča. Za tak spor je pristojno delovno sodišče, prej sodišče združenega dela, ker je bil spor sprožen pred sprejemom stanovanjskega zakona.
ZDSS člen 6, 46.ZUOPDD člen 2. ZPP (1977) člen 22, 23, 23/2.
kolektivni spor - plače in drugi prejemki - izplačilo razlike v plači - pristojnost delovnega sodišča
Po določbi drugega odstavka 2. člena Zakona o ureditvi obračunavanja in plačevanja določenih davkov in prispevkov v postopkih lastninskega preoblikovanja podjetij (Ur. list št. 69/94) so spori za razliko med dejansko izplačano osnovno plačo delavca in plačo, ki bi jo delavec prejel ob upoštevanju določb kolektivne pogodbe, opredeljeni kot kolektivni spori po Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih. Ne glede na to, da omenjeno zakonsko normo vsebuje zakon, s katerim je urejen način obračunavanja in plačevanja določenih davkov in prispevkov v postopkih lastninskega preoblikovanja podjetij, ni razloga, da se spori, ki se nanašajo na razliko med dejansko izplačano osnovno plačo in plačo, določeno s kolektivno pogodbo, tudi v drugih primerih in dejavnostih, ne bi obravnavali kot kolektivni delovni spor po določilih Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, saj gre za isto naravo spornega razmerja.
Konvencija o pogodbi za mednarodni prevoz blaga po cestah (CMR) člen 3, 4, 9, 12, 14, 23.
mednarodni cestni prevoz stvari - odgovornost prevoznika za njegove delavce - navodilo pri ovirah pri prevozu - limit odškodninske odgovornosti
Tožena stranka je za izvršitev posla zadolžila voznika, ki je prevzel tovor in tovorni list CMR, ki ga je nekdo od njenih delavcev žigosal. S tem je tožena stranka prevzela vse obveznosti, ki izhajajo iz tovornega lista. Po določilu 4. člena Konvencije o pogodbi za mednarodni prevoz blaga po cesti je namreč prevozna pogodba potrjena z izdajo tovornega lista, ki po določilu prvega odstavka 9. člena konvencije dokazuje pogodbene pogoje (dokler se ne dokaže nasprotno). Tožena stranka odgovarja za ravnanje svojih delavcev in za to tudi za voznika (ki je bil pri njej v delovnem razmerju), kot to sledi iz 3. člena konvencije. Stvar prevoznika je, da voznike za mednarodne prevoze ustrezno usposobi, zlasti še, če jim prepusti izvedbo posla, kot je bilo to v obravnavanem primeru.
Tožena stranka kot prevoznik bi morala zaradi ovir pri izvedbi pogodbe zahtevati ustrezna navodila za bodoče ravnanje pri osebi, ki je opravičena razpolagati z blagom po določbah 12. člena konvencije, se pravi od pošiljatelja.
avtorsko delo - računalniški program - razmejitev avtorskega dela od izuma
Citirana pogodba predstavlja avtorsko pogodbo, s katero je tožeča stranka dala računalniški program kot avtorsko delo v najem toženi stranki. V času sklenitve pogodbe 8.3.1994 še ni veljal Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, na katerega se sklicuje tožena stranka v reviziji. Toda že novela zakona o avtorski pravici je v 2. členu vključila med avtorska dela tudi računalniške programe. Pri tem ni pomisleka, da bi se navedeno avtorsko delo ne moglo dati v najem za gospodarsko izkoriščanje, saj gre za delo izraženo v telesni obliki (tak najem izrecno predvideva za avtorsko delo novi ZASP v 3. točki prvega odstavka 22. člena). - Glede na revizijsko izvajanje, da je avtorsko delo izum, pa je treba povedati, da je izum po določilu prvega odstavka 8. člena Zakona o industrijski lastnini takšen dosežek ustvarjalnega dela na ravni izumiteljstva, ki je industrijsko uporabljiv, medtem ko je avtorsko delo v smislu določila prvega odstavka 5. člena ZASP individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, se pravi, da je pri njem poudarek na duhovnosti stvaritve.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - kdo odgovarja za škodo - objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - zamudne obresti
Opravljanje redarske službe v gostinskem lokalu je delo s povečano nevarnostjo, za katero objektivno odgovarja njen imetnik. Sodišče prve stopnje odmeri pravično denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo v času, ko o zadevi odloči. Od dneva izdaje prve sodbe tečejo zamudne obresti.