privatizacija stanovanj - rok za uveljavitev pravice do odkupa - prekluzivnost roka - rok za vložitev tožbe
Pravico do nakupa stanovanja s predvidenimi popusti, ki jo lahko prejšnji imetnik stanovanjske pravice po dol. 123. čl. SZ uveljavlja v dveh letih po uveljavitvi zakona, če glede na dol. 117. člena SZ prične uveljavljati z vložitvijo zahteve za odkup in ne z vložitvijo tožbe. Zato v 123. členu SZ ni določen prekluzivni rok za vložitev tožbe, temveč za vložitev zahteve. Če je bila ta postavljena pravočasno, je mogoče nakup zahtevati s tožbo v splošnem zastaralnem roku.
Ni pretrgana vzročna zveza med najdenim zapuščenim materialom in nastalo poškodbo, če je bil tak material najden in odnešen s kraja najdbe po otroku brez vednosti staršev in je otrok iz njega (bombe) demontiral detonator, zaradi česar je prišlo do eksplozije in poškodbe otroka.
Pravilnik člen 16.a.ZUP člen 242. Tarifni št. 1 davka od prometa proizvodov in davka od prometa storitev.
prometni davek
Izraza "fotokopiranje", s katerim je imela tožeča stranka registrirano svojo dejavnost, ni mogoče brez pridržka izenačiti z izrazom "tiskanje" ali podobnim, ki bi izključil uporabo 2. odstavka 16.a člena Pravilnika o uporabi zakona o prometnem davku, ki opredeljuje, kaj je to storitvena dejavnost.
Po določilu 117. člena zakona o dedovanju (ZD) je pogodba, s katero se en pogodbenik zaveže, da bo do smrti preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega in v kateri drugi pogodbenik izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja kot dediščino, pogodba med preživljavcem in preživljancem o odplačni odtujitvi njegovih nepremičnin, katerih izročitev pa je odložena do njegove smrti (pogodba o dosmrtnem preživljanju). Takega značaja je po določilu šestega odstavka istega člena tudi pogodba, s katero se proti obljubi dediščine dogovori skupnost življenja ali skupnost premoženja ali da bo en pogodbenik skrbel za drugega in ga varoval, mu obdeloval posestvo in po njegovi smrti oskrbel pogreb ali kaj drugega v istem namenu. Preužitkarska (tudi izročilna) pa je po sodni praksi pogodba, s katero pogodbenika dogovorita medsebojne obveznosti podobno kot so urejene s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, le da je izročitev premoženja izvršena že ob sklenitvi pogodbe. Vse te pogodbe so odplačne. Odplačna je po pravilnih zaključkih sodišč druge in prve stopne tudi "darilna" pogodba, ki sta jo pravdni stranki sklenili 17.5.1975. Toda ta pogodba tudi po presoji revizijskega sodišča ne predstavlja izročilne (preužitkarske) ali pogodbe o dosmrtnem preživljanju kot sta to pravilno zaključili nižji sodišči. Naveden materialnopravni zaključek sodišč nižjih stopenj o pravni naravi sporne pogodbe je pravilen zato, ker ima podlago v ugotovljenem dejanskem stanju. Namreč iz ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da je tožnica prepustila toženki v last 1/4-inko (to je polovico svojega polovičnega soslastninskega deleža) v hribovitem svetu ležeče kmetije zato, da je s tem poplačala toženkino dolgoletno delo na posestvu.
Predmet zavarovanja denacionalizacijskega zahtevka z začasno odredbo po 12. čl. Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij ne more biti zazidano stavbno zemljišče, ker to ne more biti predmet denacionalizacije.
revizija zoper sklep sodišča druge stopnje - dovoljenost revizije
Po izrečni določbi prvega odstavka 400. člena ZPP lahko stranka vloži revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Z revizijsko izpodbijanim sklepom sodišča druge stopnje pa postopek ni bil končan, saj je pritožbeno sodišče po ugoditvi pritožbi in razveljavitvi izpodbijane sodbe vrnilo zadevo prvemu sodišču v novo sojenje.
tožba - sklepčnost zahtevka - pisna pomota v številki
Revidentka zmotno očita sodišču druge stopnje, da se je pri presoji sklepčnosti napačno sklicevalo na 1. odstavek 332. člena ZPP. Kadar sodišče presoja sklepčnost, se mora sklicevati na navedeno določbo (točko 4), ker je to edina določba v ZPP, ki ureja sklepčnost zahtevka.
URS člen 157, 157/1, 157/2.ZZ člen 62, 62/1, 65, 65/1, 65/2.ZVis člen 6.
stvarna pristojnost sodišča
Akt, s katerim je država zavrnila izdajo soglasja k pogodbi o ustanovitvi inštituta kot d.o.o., sklenjeni med delavci fakultetnega inštituta in fakulteto, nanaša pa se na pravice na premoženju inštituta, ni akt ne po 1., ne po 2. odstavku 157. člena Ustave RS in zato za odločanje o sporu ni pristojno sodišče, pristojno za upravne spore.
ZAPPNI člen 48.ZUP člen 113, 113/3, 114, 117, 117/1. ZZP člen 31a, 31a/4.
davek od dobička - revizija letnega računa - predložitev evidenc - revidiran računovodski izkaz - povezane družbe v tujini - stroški revizije - plačilo stroškov
Po določbi 48.čl. ZAPPNI mora pravna oseba, pri kateri se opravlja nadzor, zagotoviti pooblaščenemu delavcu pogoje za nemoteno delo. Predložiti mu mora zahtevane podatke, evidence in listine. Kadar mora pravna oseba imeti podatke, evidence in listine na podlagi predpisov materialnega prava, ne glede na postopek nadzora, stroški za zagotovitev teh listin in podatkov niso stroški postopka. Te stroške v vsakem primeru trpi pravna oseba sama.
Drugače je z dodatnimi podatki in listinami, ki jih za potrebe postopka zahteva organ, ki opravlja nadzor. V takem primeru so to stroški postopka. O njih je treba odločati po pravilih Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljnjem ZSUP), kar pomeni, da je obveznost plačila odvisna od uspeha v postopku (113. in 114.čl. ZSUP) in se zato šele v odločbi, s katero je postopek končan, določi, kdo jih trpi (1. odst.117.čl. ZSUP).
ZOR člen 173, 177, 177/2, 200, 200/1, 200/2, 203, 941, 941/1.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - domneva vzročnosti - odgovornost imetnika nevarne stvari - oprostitev odgovornosti - povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - povrnitev bodoče škode - bolečine po končanem zdravljenju
Revizijsko sodišče ne sprejema stališča, da naj bi bila tožnica izključno (so)kriva za nastanek škode, ker je kljub prepovedi (predpisani z Odlokom o javnem redu in miru) hodila po zelenici, čeprav je imela samo en meter stran urejeno pot. To revizijsko stališče sloni na neupoštevanju dejanske ugotovitve, da je tožnica, ki ni doma v kraju škodnega dogodka, krenila po dobro vidni in izhojeni poti - vsebuje pa tudi nesprejemljivo oceno, da je bil tako nevaren poskus preprečevanja uporabe navedene izhojene poti (čeprav bližnjice) čez zelenico - na zelenici ob poslovni stavbi čez izhojeno in dobro vidno pot napeta neoznačena žica, ki je bila že podnevi zelo slabo vidna ( do škodnega dogodka pa je prišlo oktobra 1991 ob 19. uri, torej v mraku) - primeren način preprečevanja uporabe te bližnjice. Zato je treba pritrditi presoji sodišča druge stopnje, da tožnici ni mogoče pripisati (niti delne) krivde za škodni dogodek in s tem za obravnavano škodo.
razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - predpostavke za razvezo - dolžniška zamuda
Toženec kot najemnik po obravnavani leasing pogodbi ne more uveljavljati razlogov za razvezo te pogodbe po določbah 133. člena ZOR, ko je sam prišel v zamudo z izpolnitvijo svojih pogodbenih obveznosti, še preden so nastopile spremenjene okoliščine - in to celo v situaciji, ko so zapadli v plačilo že prav vsi obroki njegove obročne obveznosti, še preden je tožeča stranka vložila tožbo.
Pravilno je pravno stališče, na katerem temelji izpodbijani sklep, da je namreč določba 4. odstavka 202. člena ZKP - po kateri se sme pritožba zoper sklep o odreditvi pripora vložiti v 24 urah, ko je bil sklep izročen priprtemu - izjema od splošne določbe 4. odstavka 120. člena ZKP, da se rok za vložitev pravnega sredstva računa od zadnje vročitve.
Telegramska neobrazložena revizija ni nepopolna revizija (1. odst. 351.čl.v zvezi s 399.čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljnjem ZPP). Zato vložitev obrazložitve v tridnevnem roku iz 3. odst.
113.čl. ZPP ne more imeti za posledico podaljšanje roka za revizijo iz 1. odst. 382.čl. ZPP. Preizkus izpodbijane sodbe sodišča druge stopnje na podlagi take revizije obsega samo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10.tč.2. odst. 354.čl. ZPP in pravilno uporabo materialnega prava, na kar pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386.čl. ZPP). Revizijsko sodišče pa ne upošteva navedb v obrazložitvi revizije, vloženi sicer v roku iz 3. odst. 113.čl. ZPP, a po preteku tridesetdnevnega roka za vložitev revizije iz 1. odst. 382.čl. ZPP.Enako že v objavljenemu pravnemu mnenju občne seje VS RS.
Premoženje bivših obrtnih zadrug je premoženje v družbeni lastnini in ne v zadružni lastnini v smislu znanih lastnikov. Zato je zadruga, ki ima v svojem premoženju nacionalizirano premoženje, denacionalizacijski zavezanec za vrnitev nepremičnine.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in skaženosti ter strah - povrnitev bodoče škode
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo za pretrpljene in bodoče telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in skaženosti ter strah.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivdna odgovornost - neznano vozilo - vzročna zveza
Tožnik zatrjuje, da je objektivno nevarno situacijo po svoji krivdi povzročilo neznano motorno vozilo, ki mu je pripeljalo nasproti po njegovem voznem pasu. Strah in podzavestna reakcija naj bi povzročila, da je močno zavrl, nakar je vozilo odneslo izven cestišča. Od tu naprej pa je vse stvar dokazovanja vzročne zveze med načinom vožnje nasproti vozečega neznanega vozila z nastalo nesrečo in škodo. Le ustrezne dejanske ugotovitve lahko podpro (ali ovržejo) tožnikovo tožbeno tezo. Te pa so na podlagi ocene izvedenskih mnenj in izpovedi prič take, da ni dokazano, da bi voznik neznanega motornega vozila pripeljal tožniku nasproti po njegovem voznem pasu in da zavornih sledi, ki se na policijski skici prometne nesreče na tem voznem pasu nahajajo, ni pustilo omenjeno neznano vozilo.
Zakon o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast (1945) člen 2, 2-a, 2-b. Zakonik o sodnem kazenskem postopanju Kraljevine Jugoslavije člen 221-a.
zločini in prestopki zoper slovensko narodno čast - uporaba določb Zakonika o sodnem kazenskem postopanju Kraljevine Jugoslavije kot pravnih pravil - smrt obdolženca - ustavitev postopka
Ker je obsojeni A.V. umrl pred izrekom izpodbijane sodbe, česar sodišče prve stopnje sicer ni vedelo, je s svojo odločitvijo objektivno kršilo paragraf 221.a Zakonika o sodnem kazenskem postopanju, ki je določal, da sodišče vsake stopnje takoj ustavi postopek, ko izve in ugotovi obdolženčevo smrt.
Če carinski zavezanec blaga, za katero se je po 50. čl. CZ obvezal, da ga bo v roku 1 leta in v vrednosti, ki bo najmanj 50% večja od uvožene, izvozil, tega ne izvozi, carinski organ na podlagi ugotovitve, da blago v roku in vrednosti ni bilo izvoženo, po uradni dolžnosti obračuna carino in druge carinske dajatve.