KZ 1977 člen 106, 106/3, 108, 108/1, 108/2, 108/6.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - kazniva dejanja, storjena s sredstvi javnega obveščanja - žaljiva obdolžitev - razžalitev
Kaznivo dejanje žaljive obdolžitve je mogoče storiti z afirmativno, brezpogojno trditvijo o žaljivih dejstvih. Obdolženka v obravnavanem prispevku ni raznašala dejstev v taki obliki, zato je višje sodišče z izpodbijano sodbo pravilno ugotovilo, da dejanje nima znakov kaznivega dejanja. Lahko bi šlo za kaznivo dejanje razžalitve, ki ga je mogoče storiti tudi z namigovanjem na domnevna žaljiva dejstva, čeprav v pogojni obliki, če je to storjeno z namenom zaničevanja, ali pa z izražanjem negativnih vrednostnih sodb. Vsebina komentarja obdolženke pa je bila kritika državnih organov, zasebni tožilec je bil omenjen le za izhodišče. Kritika je bila v javnem interesu in v skladu s funkcijo novinarskega dela. Poseg v zasebnosti in dostojanstvo zasebnega tožilca je bil glede na naravo komentarja kot zvrsti novinarskega prispevka, glede na pravico javnosti, da je o tem obveščena ter pravico novinarjev in medijev do izražanja svojih mnenj in do obveščanja, uravnotežen.
ZKP člen 358, 358-3, 364, 364/4, 364/9, 426, 426/2.
sodba sodišča prve stopnje - oprostilna sodba - izrek oprostilne sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zahteva, vložena v obdolženčevo škodo
Če je obdolženec oproščen obtožbe, v izreku sodbe glede na določbo 4. odstavka 364. člena ZKP ni potrebno navesti razloga za oprostitev. Sodišče pa mora v skladu z 9. odstavkom omenjenega člena v obrazložitvi navesti, iz katerih razlogov, navedenih v 358. členu ZKP, je bil obdolženec oproščen.
dolžnost preživljanja polnoletnih otrok - redno šolanje - pravni standard
Razlaga samega revidenta, da lahko pomeni izraz redno šolanje le reden vpis na fakulteto, je preozka in pretoga. Sodna praksa je sprejela stališče, da pravnega standarda o rednem šolanju iz 1. odst. 123. člena ZZZDR ni mogoče razlagati dobesedno in ga enačiti samo s formalnim statusom rednega študenta. Redno šolanje predstavlja predvsem redno izpolnjevanje šolskih ali študijskih obveznosti, kar pa ni odvisno od tega, ali je upravičenec formalno redni ali izredni študent.
Po določbi 1. odst. 1. tč. 19. člena ZDen nepremičnine ni mogoče vrniti, če služi za opravljanje dejavnosti, med drugim tudi s področja kulture, če se ta opravlja kot dejavnost javne službe.
ZDSS člen 4, 6. ZPP (1977) člen 22, 33.ZSDU člen 33, 44, 53, 83, 102, 104, 106.ZS člen 101, 101-2.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti - pristojnost delovnega sodišča - pristojnost rednega sodišča - spor o pravici delavcev do sodelovanja pri upravljanju
Delovno in socialno sodišče ni stvarno pristojno za rešitev spora, ko je postopek sprožila skupina delavcev ter se spor nanaša na statusna vprašanja, delavci pa se čutijo prizadete pri uveljavljanju pravice do sodelovanja pri upravljanju. V obravnavanem primeru se zadeva ne nanaša na spor iz 4. in 6. člena ZDSS, pa tudi ZSDU ne določa sodnega varstva za spor, ki so ga sprožili delavci.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS03503
ZPP (1977) člen 40, 40/2, 186, 186/2, 189, 382, 382/3.ZOR člen 74, 74/2.SZ člen 122, 122/1.
revizija - dovoljenost revizije - nedenarni zahtevek - opustitev opredelitve vrednosti spornega predmeta po nasprotni tožbi - privatizacija stanovanj - odprodaja stanovanja pred dokončnim poplačilom pogodbene cene - sklenitev prodajne pogodbe pod odložnim pogojem - izpolnitev pogoja - nastop veljavnosti pogodbe
V 2. odstavku 74. člena ZOR je res določeno, da v primeru, ko je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem in se pogoj izpolni, pogodba učinkuje od trenutka sklenitve, vendar s pomembnim dodatkom, da to velja le, če iz zakona, narave posla ali volje strank ne izhaja kaj drugega. Ker 122. člen SZ prepoveduje sklenitev pogodbe pred plačilom celotne kupnine, je treba izhajati iz tega zakona, saj ta določa drugače kot splošno pravilo ZOR.
ZOR člen 478, 478/1, 478/3, 479, 479/1-3, 485, 490, 490/2.
prodaja - odgovornost za stvarne napake - stvarne napake, za katere odgovarja prodajalec - kdaj gre za stvarne napake - pomen dejstva, da je prodajalec vedel za napako - kdaj lahko kupec razdre pogodbo - dodaten rok za izpolnitev
Stvarna napaka je podana, saj prodana stvar (avtomobil) ni imela lastnosti in odlik, ki so bile s strani prodajalca (toženca) izrecno zagotavljane (3. točka 479. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Pravilna je tudi materialnopravna presoja, da ne gre za neupoštevno neznatno stvarno napako (3. odstavek 478. člena ZOR). Ob upoštevanju ugotovitve, da je toženec kot prodajalec ves čas vedel za stvarno napako (tožeči stranki kot kupcu pa jo je po ugotovitvah sodišč zamolčal), sta obe sodišči tudi pravilno uporabili določbo 485. člena ZOR, ki želi omiliti težaven položaj, ki zadene kupca, kadar roke, v katerem je treba ugotoviti napako, zamudi, prodajalca (v obravnavanem primeru toženo stranko) pa zadene v zvezi z napako kakšna krivda nezadostnega varstva opravičenih kupčevih interesov. Končno sta obe sodišči materialnopravno pravilno uporabili tudi določbo 490. člena ZOR, saj je bilo ne le po sklenitvi pogodbe, ob odkritju napake in med pogajanji za njeno odpravo, ampak tudi ves čas pravdnega postopka več kot očitno, da toženec, ki še v reviziji zatrjuje, da je izpolnil prav vse, kar je bilo dogovorjeno in kakor je bilo dogovorjeno, dne 14.11.1991 sklenjene prodajne pogodbe na drugačen način ni pripravljen izpolniti.
najem - poslovni prostor - smrt najemodajalca - učinki pogodbe med pogodbenikoma in njunimi pravnimi nasledniki - nadaljevanje najema - plačilo najemnine aktivna legitimacija - denarne obveznosti - valuta obveznosti - valutna klavzula - zamudne obresti - obrestna mera
Tako Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Ur. l. SRS, št. 18/74 in 34/88 - 31. člen), kakor tudi Zakon o obligacijskih razmerjih (599. člen) določata, da najemno razmerje s smrtjo ne preneha, temveč se nadaljuje z dediči.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - rok za uveljavitev pravice do odkupa - rok za vložitev tožbe
Tožeča stranka utemeljeno graja stališče sodišča druge stopnje, da je bil z določbo 1. odst. 123. člena SZ določen rok za tožbo (v smislu 4., v zvezi s 3. odstavkom 128. člena SZ) - in ne rok za vložitev zahteve za odkup, naslovljene na lastnika stanovanja (1. odstavek 117. člena SZ). To stališče pomeni zmotno uporabo materialnega prava.
zastaranje - pretrganje zastaranja - priglasitev premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku - zavrnilna sodba v kazenskem postopku - napotitev na pravdo
Priglasitev premoženjsko pravnega zahtevka v kazenskem postopku zastaranje pretrga. Če je bil kazenski postopek končan z zavrnilno sodbo - oškodovanec pa je bil napoten na pravdo - je zastaranje pretrgano, če je tožba vložena v 3 mesecih od pravnomočnosti kazenske sodbe (2. odstavek 390 člena ZOR).
ZDKG člen 26. Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 3, 3/1.
zaščitene kmetije - pogoji za določitev statusa zaščitene kmetije
Ker je dedovanje zaščitene kmetije bilo uvedeno pred uveljavitvijo ZDKG, o njem pa ni bilo pravnomočno odločeno do uveljavitve tega zakona, se glede na določbo 26. člena ZDKG status kmetije presoja po določbah ZDKZKG.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - povrnitev gmotne škode - revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Temeljno načelo odškodninskega prava je, da lahko vsak zahteva povračilo povzročene škode, vendar pa morajo biti za to izpolnjeni določeni pogoji. Eden od teh pogojev pa je tudi nedopustno (protipravno, protipogodbeno) ravnanje. Ob ugotovitvi sodišč druge in prve stopnje, da toženi stranki ni mogoče očitati protipravnega, protipogodbenega, premalo skrbnega ali nestrokovnega ravnanja, pa v obravnavanem primeru ta pogoj za nastanek odškodninske obveznosti tožene stranke ni izpolnjen. Ker morajo biti vsi pogoji odškodninske odgovornosti (da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja, da je škoda sploh nastala, da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem in da obstaja odgovornost na strani povzročitelja) podani kumulativno, kar pa v obravnavanem primeru niso, je neutemeljen revizijski očitek, da sta sodišči druge in prve stopnje z zavrnitvijo zahtevka za povrnitev škode zmotno uporabili materialno pravo.
Ker znesek 50.000,00 SIT v zakonu določenega zneska za dovoljenost revizije ne presega, je revizija tožnika nedovoljena.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev staršev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine za otroke
V izpodbijani sodbi preživninske potrebe toženčevih sinov sicer res niso opredeljene z določenim denarnim zneskom. Vendar pa to še ne pomeni, da pri odločitvi o toženčevi preživnini zanju niso bile pravilno upoštevane njune potrebe in da je bilo zato zmotno uporabljeno materialno pravo.
Sodišče izda nalog o izpraznitvi poslovnih prostorov tudi na podlagi zahteve za izpraznitev poslovnega prostora in ne samo na podlagi odpovedi najemodajalca.
V primeru ugovora šele v odločbi o glavni stvari izreče, ali ostane nalog o izpraznitvi poslovnega prostora v veljavi ali pa se razveljavi.
Zakon ne določa oblike opomina niti obveznosti najemodajalca, da opozori najemnika na pravne posledice nadaljnje protipogodbene uporabe poslovnega prostora.
ZPP (1977) člen 187, 187/3.ZOR člen 185, 185/3, 188, 188/1.
ugotovitvena tožba - vmesna ali incidenčna ugotovitvena tožba - ugotovitev obstoja ali neobstoja pravnega razmerja - pravni interes - povrnitev gmotne škode - odškodnina v obliki denarne rente
Po določbi 3. odstavka 187. člena ZPP morajo biti za dopustnost vmesne ali incidenčne ugotovitvene tožbe izpolnjene naslednje predpostavke :
- stranke vmesne ugotovitvene tožbe morajo biti identične s strankami iz glavne tožbe, kar zakon izraža tako, da le tožniku iz glavne tožbe omogoča, da poleg obstoječega zahtevka (zahtevek iz glavne tožbe) uveljavlja proti tožencu iz glavne tožbe (le ta je lahko tožen z vmesno ugotovitveno tožbo) tudi tožbeni zahtevek, da naj sodišče ugotovi obstoj pravice ali pravnega razmerja;
- kot toženec pri vmesni ugotovitveni tožbi tedaj lahko nastopa le toženec iz glavne pravde;
- dejanska podlaga vmesne ugotovitvene tožbe je, ali kvantitativni del dejanske podlage glavne tožbe ali pa določen del toženčevih ugovorov;
- sporni predmet pri vmesni ugotovitveni tožbi je zahtevek, da se ugotovi obstoj ali pa neobstoj pravice ali pravnega razmerja, ne pa tudi, da se ugotovijo dejstva, zlasti ne, da bi se ugotovila pristnost ali nepristnost listine kakor pri splošni ugotovitveni tožbi;
- podane morajo biti splošne procesne predpostavke kot pri vsaki drugi tožbi;
- pravica ali pravno razmerje, ki se z vmesno ugotovitveno tožbo ugotavlja, morata biti med strankama sporna;
- podana mora biti tudi prejudicialnost, kar pomeni, da je odločitev o glavnem zahtevku odvisna od vprašanja, ali obstoji ali pa ne obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje. Pravica ali pravno razmerje pa sta prejudicialna le, če nista identična z glavno stvarjo. Te identičnosti pa ni, če se da iz spornega pravnega razmerja za eno izmed strank izpeljati še drug ali več drugih zahtevkov, ki so različni od tistega, ki je predmet glavne tožbe.
V obravnavanem primeru so po presoji revizijskega sodišča za vložitev vmesne ali incidenčne ugotovitvene tožbe izpolnjeni vsi prej navedeni zakonski pogoji.
ZUP člen 125. ZDKZ člen 3, 3/8.ZDKG člen 4, 4/8.ZD člen 132, 145, 145/1.
zaščitena kmetija - pogoji - položaj stranke v postopku
Zainteresirana stranka za vložitev predloga za preveritev pogojev za zaščito kmetije po materialnem predpisu je lastnik oz. v primeru njegove smrti skupnost dedičev.
SZ člen 117, 122, 122/1.ZOR člen 10, 17, 26, 45, 45/1, 99, 103, 103/1.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - prepoved odprodaje ali odtujitve - razlaga pogodb - razlaga spornih določil - predpogodba - neveljavnost pogodb - ničnost - dokončno plačilo kupnine
Toženec se ne more sklicevati na to, da je s sklenitvijo sporne pogodbe s tožnikom kršil svojo pogodbeno obveznost, sprejeto v drugem obligacijskem razmerju. Četudi se toženec v reviziji sklicuje le na pogodbeno prepoved odtujitve, v okviru uradnega preskusa uporabe materialnega prava v izpodbijani sodbi (386. člen ZPP) ni mogoče mimo tega, da enako prepoved odtujitve stanovanja, odkupljenega po privatizacijskih določbah SZ pred plačilom celotne kupnine vsebuje že določba 1. odstavka 122. člena SZ. Vendar pa ni mogoče na podlagi te zakonske določbe šteti, da je neveljavna (nična zaradi kršitve prisilnega predpisa v smislu 1. odstavka 103. člena ZOR) pogodba o prodaji stanovanja, privatiziranega po določbah 117. in 119. člena SZ (odkup s plačilom kupnine v enkratnem znesku v 60 dneh), sklenjena sicer pred plačilom celotne kupnine, vendar s tem, da je obveznost take prodajne pogodbe (pred plačilom privatizacijske odkupne cene sklenjene pogodbe) za prodajalca privatiziranega stanovanja odložena do plačila odkupne cene po pogodbi o odkupu stanovanja.
Za odgovor na vprašanje, kakšna pogodba je bila sklenjena, je bistvena njena vsebina in ne njen naslov - saj se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo (1. odstavek 99. člena), pri razlagi spornih pogodbenih določil pa se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupni namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, določenih v ZOR (2. odstavek 99. člena).
ZDen člen 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/1, 35/2. ZUS (1977) člen 42, 42/2.
ugotovitev državljanstva - nelojalno ravnanje zoper interese narodov in države FLRJ (članstvo v "Kulturbundu")
Za osebe, ki po 2. odst. 35. čl. Zakona o državljanstvu FLRJ niso bile vpisane v evidenco o državljanih FLRJ in se zanje ugotavlja državljanstvo na podlagi 3. odst. 63. čl. ZDen, velja zakonska domneva, po kateri je ob izpolnjevanju ostalih dveh pogojev (da je oseba nemške narodnosti in je vsaj že ob uveljavitvi novele zakona 4.12.1948, živela v tujini), podan tudi razlog nelojalnega ravnanja. Organ ga zato ni dolžan posebej ugotavljati, prizadete stranke ga lahko le izpodbijajo in dokazujejo lojalnost oz. ravnanje nasprotno od tistega, ki izhaja iz članstva v navedenih organizacijah.