ZDR (1990) člen 36, 36f. ZTPDR člen 15, 19, 20. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - razporejanje delavcev
Toženčevi reviziji je revizijsko sodišče ugodilo, ker ni bilo dovolj razčiščeno vprašanje, ali je šlo za razporeditev v pravem pomenu te besede, ali pa so odšle tožnice k novemu delodajalcu po lastni odločitvi in so delovno razmerje sklenile na novo. Zato je sodbi nižjih sodišč razveljavilo.
Sklep o prenehanju delovnega razmerja, ki je izdan skupaj s sklepom o razporeditvi, za primer, če delavec ne bo nastopil dela po sklepu o razporeditvi, ni nezakonit samo zato, ker je izdan skupaj s sklepom o razporeditvi, to je pred nastopom razloga za prenehanje delovnega razmerja.
izredna pravna sredstva - revizija - rok za vložitev revizije
Po določbi prvega odstavka 382. člena ZPP je zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, dopustno vložiti revizijo v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe. Po prvem odstavku 113. člena ZPP je vloga, ki je vezana na rok, vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču preden rok izteče. Tožnikovemu pooblaščencu je bila vročena sodba sodišča druge stopnje dne 14.3.1997, s prvim naslednjim dnem mu je začel teči za vložitev revizije tridesetdnevni rok, ki se je iztekel skladno določilu četrtega odstavka 112. člena ZPP14.4.1997. Ker je bila revizija vložena šele 17.4.1997 torej po preteku zakonitega roka za njeno vložitev, jo je revizijsko sodišče na podlagi 392. člena ZPP zavrglo kot prepozno in je ni obravnavalo.
kršitev določb pravdnega postopka - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - revizija
Sodišče druge stopnje lahko v primeru, ko tožnik pri delodajalcu ni ugovarjal zoper sklep prvostopnega organa, razveljavi prvostopno sodbo in zavrže tožbo le v primerih iz drugega in tretjega odstavka 369. člena ZPP, to je, če so podane kršitve iz 3., 11. ali 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP.
Revident v reviziji ni izrecno uveljavljal in utemeljeval nobene od navedenih kršitev, kršitve 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP pa revizijsko sodišče po uradnem preizkusu ni ugotovilo (386. člen ZPP), zato je bila revizija kljub kršitvi drugega odstavka 369. člena ZPP zavrnjena.
Revizija sicer navaja, da bi se lahko tudi za dopolnitev pritožbe analogno uporabljale določbe tretjih odstavkov 351. člena in 359. člena ZPP, vendar po mnenju revizijskega sodišča to ni mogoče.
Določba 351. člena je izjema, ki jo zakon določa zato, ker v pritožbi manjka bistven element - podpis, brez katerega pritožbe sploh ni mogoče obravnavati, v drugem primeru, pri določbi 359. člena, pa gre za odgovor na pritožbo. Vložitev tega nima procesnih posledic kot vložitev pritožbe in tudi ni vezana na prekluziven zakonski rok. Rok, v katerem se lahko vloži odgovor na pritožbo, je zato lahko podaljšljiv. Prav zaradi siceršnje strogosti pritožbenih rokov in celotnega postopka s pritožbo, pa je zaradi enotne uporabe predpisov potrebno, da je določeno tudi, kaj je z odgovorom na pritožbo, ki je vložen po določenem roku. Zakon samo v zvezi z odgovorom ureja tako situacijo, ki pa ni primerna za analogno uporabo glede pritožbe.
delovno razmerje v državnih organih - plače in drugi prejemki - odpravnina
Delavcu, ki je bil dan na razpolago od 1.1.1991 in kot tak dobival nadomestilo po 58. čl. Zakona o delavcih v državnih organih, je bila zagotovljena pravica iz 21. čl. ZTPDR oziroma iz 35. čl. ZDR, ne pripada odpravnina, ki jo urejajo spremembe ZDR (Ur. l. RS, št. 5/91).
ZDR 1990 člen 135. ZDSS člen 23. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - razporejanje delavcev
Reviziji tožnice je bilo ugodeno in obe sodbi razveljavljeni, ker se je organizacija po ustanovitveni pogodbi zavezala prevzeti vse delavce prejšnjega delodajalca v delovno razmerje, ugotovljeno pa je bilo, da je tožnica v organizaciji, ki je bila prvotno poslovna enota prejšnjega delodajalca, ves čas delala, ter je tudi organizacija, ki jo je po omenjeni pogodbi prevzela štela, da njeno delovno razmerje pri obeh delodajalcih ni bilo prekinjeno. Reorganizacija podjetja ni vplivala na delovno razmerje tožnice.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja
Ker je tožena stranka pri ugotavljanju disciplinske kršitve in izreku disciplinskega ukrepa uporabila neposredno zakon, kar ni v skladu z določbo 2. odstavka 58. člena ZDR, saj ta določa, da se s kolektivno pogodbo natančno določijo okoliščine in pogoji, pod katerimi se kršitve iz prvega odstavka tega člena štejejo za hujšo kršitev delovne obveznosti, za katero se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja, je pravilen zaključek sodišča v izpodbijani sodbi, da je tak izrek disciplinskega ukrepa nazakonit. Hujše kršitve delovne obveznosti namreč s prvim odstavkom 58. člena še niso določene, saj določajo samo, na kaj se kršitve, ki jih organizacija mora določiti, lahko nanašajo. Neposredna uporaba zakonskih določb, brez določitev okoliščin in pogojev, pod katerimi določena dejanja ali opustitve predstavljajo možne disciplinske kršitve, ki se sicer nanašajo na možnosti, naštete v zakonu, zato ni možna.
ZDR (1990) člen 17, 17/1, 17/1-2, 18, 76, 80, 81. ZPP (1977) člen 351, 359.
delovno razmerje pri delodajalcih - delovno razmerje za določen čas - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu
Nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta v načelu velja le za en porodniški dopust (365 dni). Za nadaljevanje nadomeščanja ali zaradi drugih razlogov mora biti izveden nov postopek za sklenitev delovnega razmerja za določen čas.
Iz pogodbe o zaposlitvi mora biti razvidna prava volja strank o tem, za koliko časa sklepata delovno razmerje za določen čas. Iz pogodbe in dogovora strank delovnega razmerja mora biti tudi razvidno, kaj pomeni, da delavec sklepa delovno razmerje za čas do vrnitve delavke s porodniškega dopusta.
izredna pravna sredstva - revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Po določbi drugega odstavka 21. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94) je zoper pravnomočno sodbo delovnega sodišča, izdano na drugi stopnji, v premoženjskih sporih dovoljena revizija v primerih, ko jo dopušča zakon o pravdnem postopku. Po določbi drugega odstavka 382. člena ZPP revizije ni v premoženjskopravnih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 80.000,00 SIT. V spornem primeru se z revizijo spodbija sodna odločba za znesek 53.308,00 SIT, zato revizija ni dovoljena.
Ni podlage za izdajo začasne odredbe za zavarovanje zahtevka za vrnitev v last in posest, če je nepremičnina še pred izdajo odločbe prve stopnje postala del stečajne mase.
Pri novi razdelitvi zemljišč lahko komasacijski udeleženec uspešno uveljavlja le ugovore v okviru zakonskih meril, določenih za novo razdelitev, tj. da se mu dodeli čimbolj zaokroženo zemljišče, približno enake površine in enake vrednosti, z upoštevanjem zgornje meje dopustnega odstopanja glede površine in vrednosti med vloženim in dodeljenim zemljiščem.
Ob ugotovitvi, da je toženka izvedla sporni posek na svojem zemljišču, pa seveda ni mogoče govoriti o nastanku odškodninskega delikta, saj nobeden od pogojev za njegov nastanek (nastanek škode, ki izvira iz nedopustnega ravnanja, vzročna zveza in odgovornost povzročitelja) ni podan.
zahteva za varstvo zakonitosti - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - tek zamudnih obresti
Odmera odškodnine za negmotno škodo pomeni določitev denarnega zadoščenja za škodo, ki je ni mogoče reparirati, saj bolečine in strah nimajo cene. Tako dobi odškodnina za negmotno škodo značaj denarne terjatve šele takrat, ko jo sodišče, upoštevajoč merila iz 200. člena ZOR, odmeri po razmerah v času zaključka glavne obravnave in naloži v plačilo toženi stranki. Ta je tako v plačilni zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti šele od izdaje sodbe dalje, zato od tega trenutka dalje do plačila dolguje poleg glavnice še obresti po 1. odstavku 277. člena ZOR. Glede na navedeno ni zakonite podlage, da bi tekle zamudne obresti do izdaje sodbe sodišča prve stopnje.
ZPP (1977) člen 250, 261, 261/1, 261/2, 365, 365/2, 385, 385/3.ZOR člen 200, 200/1.
izvedenci - postavitev novega izvedenca - pritožba - meje preizkusa sodbe prve stopnje - pritožbeni razlogi - revizija - dovoljenost revizije - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - odškodnina za telesne in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti ter strah
Vloga stranke v postopku do izdaje sodbe je drugačna kot v pritožbenem postopku. Za slednjega pa velja tudi temeljno pravilo, da sodišče odloča v mejah zahtevkov, kar je izpeljano med drugim v določbi drugega odstavka 365. člena ZPP, po kateri preizkusi sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi. Tako se stranka v njej ni upravičena sklicevati na svoje prejšnje vloge, ki niso mogle biti namenjene graji napak sodišča glede ugotovitve dejanskih okoliščin. Pa tudi sicer iz razlogov ekonomičnosti postopka in konsistentnosti pravdnih dejanj strank ne gre, da bi se stranka le sklicevala na svoja prejšnja stališča, saj mora procesne napake zvečine izrecno grajati, če naj uspe s pritožbo.
Kar zadeva vprašanje, ali niz ugotovljenih dejstev pomeni pravno relevantno vzročno zvezo (kar edino je lahko predmet revizijskega postopka, saj sodi ugotavljanje posameznih elementov v ugotavljanje pravno relevantnega dejanskega stanja, ki pa ne more biti predmet revizijskega presojanja - tretji odstavek 385. člena ZPP), tudi ni videti vrzeli v sklepanju nižjih sodišč.
revizija - dovoljenost revizije - nedenarna terjatev - vrednost spornega predmeta ob vložitvi v tožbe
Kadar predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, ki jo tožnik navede v tožbi (2. odst. 186.čl. in 3. odst. 382.čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljnjem ZPP).
SZ člen 18, 19, 20, 20/1, 20/2, 20/3, 20/4, 111 - 114, 123, 123/1.ZOR člen 103, 103/1. ZPN člen 8.
predkupna pravica imetnika stanovanjske pravice - ničnost
Kršitev predkupne pravice ne pogojuje ničnostne sankcije, kot meni tožnica. Pri varstvu predkupne pravice ne gre za varstvo širših družbenih interesov, kar je vsebina institucije ničnosti, temveč le za varstvo interesa predkupnega upravičenca, ki je v tem, da se mu omogoči, da stvar pod istimi pogoji kupi sam, če to hoče, ne pa morda njegovega interesa, kdo naj bo lastnik stanovanja, ki ga ima v najemu. Varstvo takšnega najemnikovega interesa bi bil hud poseg v lastnikovo pravico do razpolaganja. Način, kako naj predkupni upravičenec uresniči svoj interes oziroma predkupno upravičenje, pa je natančno določen v določilu 20. člena SZ, torej z zahtevkom na razveljavitev prodaje in sklenitvijo prodajne pogodbe po enakih pogojih.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina za telesne in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ter strah - bodoča škoda - zavarovalna vsota
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, pretrpljene in bodoče duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in strah.