Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije člen 222, 222/1-4. Zakon o razveljavljenju pravnih predpisov, izdanih pred 6.aprilom 1941 in sovražnikovo okupacijo (1946) člen 4.ZKP člen 371, 371/1-11.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - prepovedan prehod čez državno mejo - uporaba določb Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije kot pravnih pravil - kaznivo dejanje falsifikacije osebnih legitimacijskih listin - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljivost izreka sodbe
Do 1.7.1951, to je do uveljavitve Kazenskega zakonika iz leta 1951, prehod državne meje brez predpisanega dovoljenja ni bil kazniv. Prav tako takšno dejanje ni bilo kaznivo po Kazenskem zakoniku Kraljevine Jugoslavije.
Po oceni vrhovnega sodišča zaradi tega, ker v sodbi ni izrečno navedena zakonska označba kaznivega dejanja, izrek sodbe ni nerazumljiv, saj sodba v izreku navedeno ravnanje, ki vsebuje vse zakonite znake kaznivega dejanja po 4.tč. 1.odst. 222. paragrafa Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije, pravno opredeljuje z navedbo zakonskega dejanskega stana (dispozicije) tega kaznivega dejanja, zato ni podana kršitev po 11.tč. 1.odst. 371.čl. ZKP.
Izjema, da teče rok za pritožbo zoper sklep o priporu od ure, ko je bil sklep izročen priprtemu, ne more izključiti obdolženčeve pravice do obrambe z zagovornikom, vsebina takšne obrambe v trenutku, ko je zoper obdolženca odrejen pripor, pa je lahko predvsem v tem, da mora imeti zagovornik dejansko možnost pritožbe zoper sklep o odreditvi pripora.
ZZK člen 22. ZPP (1977) člen 187, 187/1. ZTLR člen 33.
ugotovitvena tožba - listina, sposobna za vpis v zemljiško knjigo - overitev podpisa na kupoprodajni pogodbi
Izrek sodbe, ki se glasi na izstavitev listine, sposobne za zemljiško knjigo, vsebinsko obsega obveznost overitve podpisov na že sklenjeni prodajni pogodbi. Gre za drugače izražen zahtevek z vsebino, ki je v bistvu enaka.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 9, 9/1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - sovražna propaganda
Poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve je bil konstitutivni element kaznivega dejanja po 1.tč. 9.čl. ZKLD in v primeru, da ta ni bil podan, tudi ni moglo biti podano kaznivo dejanje po navedenem členu.
zahteva za varstvo zakonitosti - sodbe rednih sodišč z območja republik nekdanje Jugoslavije - nedovoljenost
Na podlagi izjeme, ki jo določa 2.odst. 560.čl. ZKP, je potrebno sklepati, da zoper sodbe rednih sodišč z območij prejšnjih republik bivše Jugoslavije ni dovoljeno vložiti zahteve za varstvo zakonitosti ali zahteve za izredno omilitev kazni ne glede na to, ali obsojenec je ali je bil slovenski državljan.
Bistvena kršitev določb kazenskega postopka je podana tedaj, če je v nasprotju z zakonom izključena javnost glavne obravnave, ne pa tudi, če javnost ni izključena.
Zmotno je stališče, da je sodišče dolžno izvesti vsak dokaz, ki ga predlaga obramba, sicer bi kršilo pravice do obrambe. Po načelu proste presoje dokazov v 1. odstavku 18. člena in 2. odstavku 355. člena ZKP sodišče samo odloča, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost. Zavrnitev dokaznih predlogov strank samo po sebi zato ni v nasprotju z zakonom.
zahteva za varstvo zakonitosti - bistvene kršitve kazenskega postopka
Sodba bi imela bistvene napake v smislu 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, če ne bi bilo v obrazložitvi navedeno, na podlagi katerih dokazov sodišče šteje, da je obsojenec storil določeno kaznivo dejanje in ali ga je storil v prištevnem stanju, saj bi manjkali razlogi o odločilnih dejstvih.
ZUN člen 53. ZTLR člen 12.ZDen člen 88.ZZK člen 101.
lokacijsko dovoljenje
V postopku izdaje lokacijskega dovoljenja upravni organ ne more presojati zakonitosti pridobitnega naslova v zemljiško knjigo vpisane služnosti dovoza. Vpis služnostne pravice dovoza na zemljišču, ki se vrača po ZDen, ni takšno razpolaganje, ki bi lahko vplivalo na vrnitev in obliko vrnitve podržavljenega premoženja.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike (vojaška oseba) - nevarnost za obrambo države
Sprejem prosilca v državljanstvo zaradi njegove strokovne usposobljenosti, pridobljenem znanju in narave dela, ki ga je opravljal v JLA, tudi če pri sami agresiji neposredno ni sodeloval, lahko predstavlja nevarnost za obrambo države.
POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS03329
ZPP (1977) člen 187, 354, 354/1, 373, 373/1-4. ZTLR člen 37, 37/1, 37/2.ZOR člen 454.
prodajna pogodba - izročitev stvari v posest - izstavitev listine - ugotovitvena tožba - pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - pogoji za spremembo sodbe sodišča prve stopnje
Ugotoviti je, da lahko sodišče druge stopnje spremeni sodbo sodišča prve stopnje na podlagi 4. točke 373. člena ZPP le v primeru, če je bilo dejansko stanje v postopku na prvi stopnji pravilno in popolno ugotovljeno, pa se s pritožbo ne uveljavljajo relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 354. člena ZPP, niti niso ugotovljene absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena ZPP, niti ni podan dvom o resničnosti dejstev, na katerih temelji sodba sodišča prve stopnje (kar pomeni, da ne smejo obstajati razlogi za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje na podlagi določb 369. in 370. člena ZPP).
Ker je bilo v postopkih na drugi in prvi stopnji zanesljivo ugotovljeno, da je tožnica v obravnavanem sporu postavila tako zahtevek na izročitev vozila kot na izstavitev listine zanj, res ni mogla imeti pravnega interesa za vložitev tožbe, s katero naj se ugotovi lastninskopravno razmerje pravdnih strank glede spornega avtomobila. Ob dajatveni tožbi namreč stranka ne more imeti pravnega interesa še za vložitev ugotovitvene tožbe (v skladu z določili 187. člena ZPP). Zahtevek na izročitev vozila pa je bil utemeljeno zavrnjen, ker sta sodišči druge in prve stopnje ugotovili, da avtomobil ni več v toženkini posesti ampak v posesti tožničinega pooblaščenca (že od leta 1994 dalje, to je še pred vložitvijo tožbe).
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS03406
ZOR člen 451.ZD člen 142. ZPP (1977) člen 385, 385/3.
pristop k dolgu - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - revizija - dovoljenost revizije - revizijski razlogi - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Tožena se je z izjavo z dne 20.2.1988 zavezala napram tožnikom, da je pripravljena prevzeti vse obveznosti svojega bivšega in tedaj že pokojnega moža, ki je bil zastopnik tožnikov pri prvi prodaji nepremičnine. Ker je v tej izjavi tudi zapisala, da "se bodo sicer podpisniki te pogodbe uveljavili na zapuščinski obravnavi", je prevzeto obveznost pravno opredeliti kot pristop k dolgu v smislu 451. čl. ZOR.
V postopku pred nižjima sodiščema ni bilo ugotovljeno, da so bili zapustnikovi dolgovi plačani v imenu mld. toženk in na račun podedovanega premoženja. Z revizijskimi trditvami, kaj je bilo mišljeno ob toženkini izjavi, da je sama plačala dolgove, revizija vsebinsko skuša uveljaviti nedovoljen revizijski razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj gre za dokazno oceno izpovedi matere mld. toženk.
lokacijsko dovoljenje - upravni postopek - stranke v upravnem postopku - KS kot stranka v postopku o izdaji lokacijskega dovoljenja za deponijo odpadkov
Ob ugotovljenem pravnem dejstvu, da KS po materialnih predpisih v času odločanja o predlogu za obnovo postopka lokacijskega dovoljenja ne izkazuje pravnega interesa, je sodišče ob predpostavki, da gre za procesno vprašanje, ne da bi se spuščalo v vprašanje, ali je ta izpolnjevala lastnost stranke, ko se je odločala o lokacijskem dovoljenju, tožbo zavrnilo.
objektivna odgovornost RS za škodo, ki jo je povzročil pripadnik TO RS - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina za duševne bolečine ob smrti svojca - osebe, ki imajo pravico do denarne odškodnine
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili določila ZOR o objektivni odgovornosti podjetij in drugih pravnih oseb nasproti tretjim (4. odsek, členi 170 in 172). V danem primeru gre za pripadnika TO Republike Slovenije in za odgovornost pravne osebe, ki jo je povzročil njen organ (172. člen ZOR) ter jo je mogoče v določenih primerih razlagati celo širše od odgovornosti za delavca. Ne glede na to sta sodišči pravilno uporabili analogijo z določilom 170. člena ZOR, po kateri odgovarja pravna oseba za svoje delavce in druge ljudi, ki opravljajo posle zanjo tedaj, ko krivdno povzročijo škodo pri delu ali v zvezi z delom.
Odškodnina staršem vsakemu 2.000.000,00 SIT in sestri 1.600.000,00 SIT je pravična in je v skladu s podobnimi primeri v sodni praksi za duševne bolečine staršev in sestre ob smrti svojca za tiste primere, ko gre za smrt mladega človeka, ki je še živel s svojo prvo družino. Višina odškodnine nikakor ni pretirana ob dodatni ugotovitvi sodišč, da se v duševnem trpljenju staršev izraža tudi spoznanje, da jima sin v bodočem življenju, zlasti v dobi ostarelosti, ne bo mogel nuditi pomoči in tolažbe ter ju razveseljevati s svojimi vnuki.
pogodba o delu - prepustitev izvršitve posla tretjemu - prenehanje pogodbenega razmerja
Ne gre za prepustitev dokončnega posla tretjemu (610. člen ZOR), kadar tretji kot prevzemnik z naročnikom v dokončanju posla sklene (čeprav v navzočnosti prvega prevzemnika) samostojen dogovor.
kupoprodajna pogodba - nakup avtomobila - izstavitev listine zaradi registracije vozila - pasivna legitimacija
Prodaja je urejena v Zakonu o obligacijskih razmerjih in kot vsak obligacijski posel učinkuje samo med pogodbenima strankama. Zato je sodišče druge stopnje pravilno razsodilo, da tožnica ni v pravnem razmerju s tretjetožencem (ki je bil prvi lastnik avtomobila) in ničesar ne more zahtevati od njega, pa čeprav je bil nekoč lastnik sedaj njenega avtomobila. Če je tožnica lastnica avtomobila, ki ga je bila kupila zato, da ga bo uporabljala za vožnje, pa sedaj tega ne more, ima nedvomno pravico izbirati različne ukrepe, toda le nasproti tistemu, s katerim je sklenila pogodbo, torej proti prvotoženemu (ki je avto prodal njej). Samo z njim je v pravnem razmerju in samo z njim bo morala razčistiti sporno ravnanje, ob ugotovitvi nepravilnosti obeh pogodbenih strank pri sklenitvi pogodbe.
ODZ paragraf 412. ZPN člen 3, 3/2. ZV člen 2, 2/2. ZTLR člen 28, 29.ZOR člen 73.
dobrine v splošni rabi - obvodni svet kot javno dobro - odtrganina od nasprotnega brega - pravni promet z dobrinami v splošni rabi - priposestvovanje
Odločilne dejanske ugotovitve v tej pravdni zadevi so, da tožnik ni dokazal, da je sporna parcela nastala v poplavi okoli leta 1930 kot odtrganina od nasprotnega brega potoka, ki je bil tudi last tožnikovega očeta. Zato ne pride v poštev uporaba pravnega pravila iz paragrafa 412 bivšega Občnega državljanskega zakonika.
Nadaljnja odločilna dejanska ugotovitev v razlogih obeh izpodbijanih sodb je, da tožnik ni dokazal obstoja pogodbe iz leta 1933 med njegovim očetom in občinskimi možmi, zato revizijsko vztrajanje pri realizaciji nedokazane pogodbe ni upoštevno.
Da na dobrinah v splošni rabi ni bilo mogoče pridobiti stvarnih pravic s priposestvovanjem, gradnjo ali na podoben način, je bila sodna praksa enotna. Temeljila je na določbi drugega odstavka 3.
člena Zakona o prometu z nepremičninami (Ul. SRS št. 19/76, 42/86), ki je povzela vsebinsko enake določbe prejšnjih zakonov. Po navedeni zakonski določbi nepremičnine v splošni rabi niso v prometu. Omenjena enotna sodna praksa se je sklicevala tudi na določbo 29. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Ul. SFRJ št. 6/80, 36/90), po kateri se na stvari, ki je v družbeni lastnini, ne more priposestvovati lastninska pravica. Tudi sicer je eden od temeljnih pogojev za priposestvovanje dobrovernost posestnika, prav dobre vere pa pri tožniku in njegovem očetu ni bilo. Prvo sodišče je ugotovilo, da sporne parcele ni imel ves čas v dobroverni posesti, pritožbeno sodišče pa je tudi povzelo njegovo pritožbeno trditev, da so on in njegovi pravdni predniki vedeli, da gre za vodni javni svet.
ZOR člen 200, 203, 277. ZPP (1977) člen 337, 337/1.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - povrnitev bodoče škode - tek zamudnih obresti - pismena izdelava in vročitev sodbe - prekoračitev roka za izdelavo sodbe
Po določilu prvega odstavka 200. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) mora povzročitelj škode povrniti oškodovancu pravično denarno odškodnino. Takšna odškodnina pa je tista, pri odmeri katere je bil ustrezno upoštevan pomen prizadete dobrine in namen same odškodnine. Odmera odškodnine mora tako upoštevati vse specifične okolnosti posameznega oškodovanca, med drugim trajanje in intenzivnost bolečin (telesnih ali duševnih) in ostale, pa tudi širše okvire, ki se na področju odškodninskega prava izražajo zlasti ob medsebojnem razmerju med posameznimi škodami in odškodninami zanje. Pravilno vrednotenje vseh ugotovljenih okoliščin po določbah 200. in 203. člena ZOR utemeljuje po presoji revizijskega sodišča odmero odškodnine za telesne bolečine v višini 1,500.000,00 SIT, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti tožnika pa v višini 4,000.000,00 SIT. Taka odmera odškodnin ustrezno upošteva pri telesnih bolečinah trajanje in stopnjo telesnih bolečin, ki jih je tožnik trpel med zdravljenjem, telesnih nevšečnosti in bodoče telesne bolečine, upoštevajoč pri tem, da je bil tožnik ob nezgodi star šele 19 let, pri duševnih bolečinah zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti pa med drugim obseg okvare (tožnik ni več sposoben za opravljanje težjih fizičnih del, ki so združena z dvigovanjem ali prenašanjem težjih bremen, ne more opravljati del v forsiranem predklonu, težave ima pri daljšem sedenju in ni več sposoben tistih športnih rekreacij, pri katerih je potrebno tekanje, skakanje in podobno) in tudi dolžino trajanja te škode glede na že navedeno tožnikovo mladost ob poškodbi.