zahteva za varstvo zakonitosti - bistvene kršitve kazenskega postopka
Sodba bi imela bistvene napake v smislu 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, če ne bi bilo v obrazložitvi navedeno, na podlagi katerih dokazov sodišče šteje, da je obsojenec storil določeno kaznivo dejanje in ali ga je storil v prištevnem stanju, saj bi manjkali razlogi o odločilnih dejstvih.
Bistvena kršitev določb kazenskega postopka je podana tedaj, če je v nasprotju z zakonom izključena javnost glavne obravnave, ne pa tudi, če javnost ni izključena.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - kazniva dejanja, storjena s sredstvom javnega obveščanja - namen razžalitve
Po določbi 3. odstavka 169. člena KZ je nekaznivost novinarja za storjeno razžalitev pri opravljanju časnikarskega poklica določena kot pravilo. Že iz tega razloga je treba "namen zaničevanja", kot izjemo od omenjenega pravila o nekaznivosti novinarjev za žaljivo izražanje, razlagati restriktivno. V primerih, ko novinarji pri opravljanju svojega poklica ocenjujejo ravnanja in javne izjave posameznih političnih funkcionarjev, pa je zaradi javnega interesa oziroma ustavno zagotovljene človekove pravice do svobode izražanja (39. člen Ustave) potrebno, da sodišča določbo 3. odstavka 169. člena KZ o obstoju "namena zaničevanja" presojajo po najstrožjih kriterijih.
Pravilna uporaba določbe 2. odstavka 169. člena KZ torej zahteva, da sodišče v postopku ugotovi, kakšni nameni so vodili novinarja pri pisanju inkriminiranega članka, ali zgolj osebni, da razžali zasebnega tožilca ali pa izključno oziroma pretežno interes javnosti, da jo informira. Pri ugotavljanju "namena zaničevanja" je potrebno tudi kritično presoditi rubriko (žanr), v katerem je bila objavljena razžalitev zasebnega tožilca, ter nato inkriminirano besedilo oceniti v kontekstu celotnega objavljenega članka.
Zmotno je stališče, da je sodišče dolžno izvesti vsak dokaz, ki ga predlaga obramba, sicer bi kršilo pravice do obrambe. Po načelu proste presoje dokazov v 1. odstavku 18. člena in 2. odstavku 355. člena ZKP sodišče samo odloča, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost. Zavrnitev dokaznih predlogov strank samo po sebi zato ni v nasprotju z zakonom.
ZZK člen 22. ZPP (1977) člen 187, 187/1. ZTLR člen 33.
ugotovitvena tožba - listina, sposobna za vpis v zemljiško knjigo - overitev podpisa na kupoprodajni pogodbi
Izrek sodbe, ki se glasi na izstavitev listine, sposobne za zemljiško knjigo, vsebinsko obsega obveznost overitve podpisov na že sklenjeni prodajni pogodbi. Gre za drugače izražen zahtevek z vsebino, ki je v bistvu enaka.
Izjema, da teče rok za pritožbo zoper sklep o priporu od ure, ko je bil sklep izročen priprtemu, ne more izključiti obdolženčeve pravice do obrambe z zagovornikom, vsebina takšne obrambe v trenutku, ko je zoper obdolženca odrejen pripor, pa je lahko predvsem v tem, da mora imeti zagovornik dejansko možnost pritožbe zoper sklep o odreditvi pripora.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 9, 9/1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - sovražna propaganda
Poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve je bil konstitutivni element kaznivega dejanja po 1.tč. 9.čl. ZKLD in v primeru, da ta ni bil podan, tudi ni moglo biti podano kaznivo dejanje po navedenem členu.
ZOR člen 111, 232, 232/2, 532, 532/1.ZLPP člen 17, 17/1, 18.ZPPOLS člen 1, 1/1, 3. ZPN člen 8, 9, 10. ZPP (1977) člen 354, 354/2.
javna obljuba nagrade - razpis - prodaja nepremičnine lastninjenega podjetja - javna dražba - najboljši ponudnik - razveljavitev odločitve o izbiri najboljšega ponudnika - izpodbojne pogodbe - pojem družbene lastnine - pravni interes kot procesna predpostavka
Ni se sicer mogoče strinjati s stališčem prve stopnje, da je "izbira najugodnejšega ponudnika dejansko prepuščena diskrecijski presoji komisije". Javnega razpisa za prodajo zakonodaja ne ureja, zaradi česar je potrebno uporabiti z analogijo ustrezne določbe zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Tako je za razpis potrebno uporabiti zakonske določbe o razpisu nagrade (232. člen ZOR), po katerih ima vsak udeleženec razpisa pravico zahtevati razveljavitev odločitve o podelitvi nagrade (drugi odstavek tega člena). Če namreč razpis ne pomeni le zbiranja ponudb, marveč je razpisano, da bo izbran najboljši ponudnik, razpisovalca veže takšna obljuba kot enostranska izjava volje.
Kakor mora, ko se spet zatečemo k analogiji, izigrani predkupni upravičenec, zahtevati, da se prenos lastnine razveljavi in stvar odstopi njemu (prvi odstavek 532. člena ZOR), mora tudi v primeru javnega razpisa za izbiro najugodnejšega ponudnika, ki mu je bila stvar že odstopljena, prizadeti, ki meni, da je bil sam najboljši ponudnik, zahtevati poleg razveljavitve izbire tudi razveljavitev pogodbe o prenosu lastnine, ki je bila predmet razpisa, in sklenitev pogodbe z njim, če naj bo njegov zahtevek uspešen.
V obravnavanem primeru, ko gre za prodajo nepremičnine - poslovnega prostora prve tožene stranke kot delniške družbe z znanimi lastniki torej ni obvezna javna dražba na podlagi 8. do 10. člena ZNP in tako ni utemeljen tisti del zahtevka, po katerem naj bi se razpis razveljavil in prvi toženi stranki naložil nov razpis za javno dražbo.
Revizijsko sodišče se strinja s pravno presojo nižjih sodišč, sprejeto na podlagi ugotovljenih dejstev, v katera v revizijskem postopku ni mogoče več poseči, da tako tožnici kot zavarovanki kakor tudi njenemu možu kot vozniku ni mogoče očitati kršitve določb pravkar omenjenega člena pogojev, ker so pač objektivne okoliščine (ponoči zaprta policijska postaja) po eni strani, po drugi pa opravičljiva zmota glede pristojnosti policijske postaje preprečile, da bi bil pristojni organ za notranje zadeve obveščen prej, kot se je to dejansko zgodilo. Vrhu tega pa ne glede na pravkar povedano pogoji same opustitve prijave ne sankcionirajo z izgubo zavarovalnih pravic. Člen 24 pogojev namreč samo nalaga, kaj mora storiti zavarovanec, nima pa določbe o izgubi zavarovalnih pravic, kot je to urejeno na primer v 10. členu pogojev, v katerem ni omenjena opustitev zavarovančeve dolžnosti iz 24. člena pogojev.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike (vojaška oseba) - nevarnost za obrambo države
Sprejem prosilca v državljanstvo zaradi njegove strokovne usposobljenosti, pridobljenem znanju in narave dela, ki ga je opravljal v JLA, tudi če pri sami agresiji neposredno ni sodeloval, lahko predstavlja nevarnost za obrambo države.
ZPP (1977) člen 382, 382/1, 400, 400/1.ZNP člen 34, 111, 111/2. ZSR člen 18, 18/3, 20.
revizija - dovoljenost revizije zoper odločbe, izdane v stanovanjskih zadevah v nepravdnem postopku - določitev imetnika stanovanjske pravice
Čeprav ne gre za revizijo proti pravnomočni sodbi po 382. členu ZPP, je revizija dovoljena po določilu prvega odstavka 400. člena ZPP v zvezi s 34. členom in z drugim odstavkom 111. člena ZNP, saj gre za revizijo proti odločitvi o stanovanjski pravici. Gre za postopek, ki je bil začet v zvezi z 18. in 20. členom ZSR dne 15.5.1989, torej pred uveljavitvijo stanovanjskega zakona (SZ, Ur.l. RS št. 18/91 do 23/96). SZ imetništva stanovanjske pravice sicer ne pozna več, a to ne pomeni, da v postopkih, ki so bili začeti pred njegovo uveljavitvijo, ni mogoče odločati o predlogu uporabnika stanovanja, da ga stanodajalec določi za imetnika stanovanjske pravice. Taka določitev se sicer ne more nanašati na obdobje po uveljavitvi SZ, se pa lahko nanaša na obdobje do njegove uveljavitve in na posledice, ki iz tega izvirajo.
obnova postopka denacionalizacije - uvedba obnove postopka - nova dejstva
Nova dejstva, navajana v obnovi postopka, ki niso sestavni del prejšnjega dejanskega stanja (se ne nanašajo na akt podržavljenja zahtevanih zemljišč o denacionalizaciji, ampak na razpolaganje s temi zemljišči v času po podržavljenju), ne morejo spremeniti odločilnega dejstva, ugotovljenega v prejšnjem postopku in sicer, da so zemljišča prešla v državno last na podlagi pravnega posla.
lokacijsko dovoljenje - upravni postopek - stranke v upravnem postopku - KS kot stranka v postopku o izdaji lokacijskega dovoljenja za deponijo odpadkov
Ob ugotovljenem pravnem dejstvu, da KS po materialnih predpisih v času odločanja o predlogu za obnovo postopka lokacijskega dovoljenja ne izkazuje pravnega interesa, je sodišče ob predpostavki, da gre za procesno vprašanje, ne da bi se spuščalo v vprašanje, ali je ta izpolnjevala lastnost stranke, ko se je odločala o lokacijskem dovoljenju, tožbo zavrnilo.
Bivanje pri starših, če gre za polnoletno osebo, ni razlog iz 2. odstavka 13. člena Zakona o tujcih, zaradi katerega bi bilo tujcu potrebno daljše prebivanje v Republiki Sloveniji.
POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS03329
ZPP (1977) člen 187, 354, 354/1, 373, 373/1-4. ZTLR člen 37, 37/1, 37/2.ZOR člen 454.
prodajna pogodba - izročitev stvari v posest - izstavitev listine - ugotovitvena tožba - pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - pogoji za spremembo sodbe sodišča prve stopnje
Ugotoviti je, da lahko sodišče druge stopnje spremeni sodbo sodišča prve stopnje na podlagi 4. točke 373. člena ZPP le v primeru, če je bilo dejansko stanje v postopku na prvi stopnji pravilno in popolno ugotovljeno, pa se s pritožbo ne uveljavljajo relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 354. člena ZPP, niti niso ugotovljene absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena ZPP, niti ni podan dvom o resničnosti dejstev, na katerih temelji sodba sodišča prve stopnje (kar pomeni, da ne smejo obstajati razlogi za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje na podlagi določb 369. in 370. člena ZPP).
Ker je bilo v postopkih na drugi in prvi stopnji zanesljivo ugotovljeno, da je tožnica v obravnavanem sporu postavila tako zahtevek na izročitev vozila kot na izstavitev listine zanj, res ni mogla imeti pravnega interesa za vložitev tožbe, s katero naj se ugotovi lastninskopravno razmerje pravdnih strank glede spornega avtomobila. Ob dajatveni tožbi namreč stranka ne more imeti pravnega interesa še za vložitev ugotovitvene tožbe (v skladu z določili 187. člena ZPP). Zahtevek na izročitev vozila pa je bil utemeljeno zavrnjen, ker sta sodišči druge in prve stopnje ugotovili, da avtomobil ni več v toženkini posesti ampak v posesti tožničinega pooblaščenca (že od leta 1994 dalje, to je še pred vložitvijo tožbe).
ZOR člen 200, 203, 277. ZPP (1977) člen 337, 337/1.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - povrnitev bodoče škode - tek zamudnih obresti - pismena izdelava in vročitev sodbe - prekoračitev roka za izdelavo sodbe
Po določilu prvega odstavka 200. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) mora povzročitelj škode povrniti oškodovancu pravično denarno odškodnino. Takšna odškodnina pa je tista, pri odmeri katere je bil ustrezno upoštevan pomen prizadete dobrine in namen same odškodnine. Odmera odškodnine mora tako upoštevati vse specifične okolnosti posameznega oškodovanca, med drugim trajanje in intenzivnost bolečin (telesnih ali duševnih) in ostale, pa tudi širše okvire, ki se na področju odškodninskega prava izražajo zlasti ob medsebojnem razmerju med posameznimi škodami in odškodninami zanje. Pravilno vrednotenje vseh ugotovljenih okoliščin po določbah 200. in 203. člena ZOR utemeljuje po presoji revizijskega sodišča odmero odškodnine za telesne bolečine v višini 1,500.000,00 SIT, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti tožnika pa v višini 4,000.000,00 SIT. Taka odmera odškodnin ustrezno upošteva pri telesnih bolečinah trajanje in stopnjo telesnih bolečin, ki jih je tožnik trpel med zdravljenjem, telesnih nevšečnosti in bodoče telesne bolečine, upoštevajoč pri tem, da je bil tožnik ob nezgodi star šele 19 let, pri duševnih bolečinah zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti pa med drugim obseg okvare (tožnik ni več sposoben za opravljanje težjih fizičnih del, ki so združena z dvigovanjem ali prenašanjem težjih bremen, ne more opravljati del v forsiranem predklonu, težave ima pri daljšem sedenju in ni več sposoben tistih športnih rekreacij, pri katerih je potrebno tekanje, skakanje in podobno) in tudi dolžino trajanja te škode glede na že navedeno tožnikovo mladost ob poškodbi.
objektivna odgovornost RS za škodo, ki jo je povzročil pripadnik TO RS - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina za duševne bolečine ob smrti svojca - osebe, ki imajo pravico do denarne odškodnine
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili določila ZOR o objektivni odgovornosti podjetij in drugih pravnih oseb nasproti tretjim (4. odsek, členi 170 in 172). V danem primeru gre za pripadnika TO Republike Slovenije in za odgovornost pravne osebe, ki jo je povzročil njen organ (172. člen ZOR) ter jo je mogoče v določenih primerih razlagati celo širše od odgovornosti za delavca. Ne glede na to sta sodišči pravilno uporabili analogijo z določilom 170. člena ZOR, po kateri odgovarja pravna oseba za svoje delavce in druge ljudi, ki opravljajo posle zanjo tedaj, ko krivdno povzročijo škodo pri delu ali v zvezi z delom.
Odškodnina staršem vsakemu 2.000.000,00 SIT in sestri 1.600.000,00 SIT je pravična in je v skladu s podobnimi primeri v sodni praksi za duševne bolečine staršev in sestre ob smrti svojca za tiste primere, ko gre za smrt mladega človeka, ki je še živel s svojo prvo družino. Višina odškodnine nikakor ni pretirana ob dodatni ugotovitvi sodišč, da se v duševnem trpljenju staršev izraža tudi spoznanje, da jima sin v bodočem življenju, zlasti v dobi ostarelosti, ne bo mogel nuditi pomoči in tolažbe ter ju razveseljevati s svojimi vnuki.
kupoprodajna pogodba - nakup avtomobila - izstavitev listine zaradi registracije vozila - pasivna legitimacija
Prodaja je urejena v Zakonu o obligacijskih razmerjih in kot vsak obligacijski posel učinkuje samo med pogodbenima strankama. Zato je sodišče druge stopnje pravilno razsodilo, da tožnica ni v pravnem razmerju s tretjetožencem (ki je bil prvi lastnik avtomobila) in ničesar ne more zahtevati od njega, pa čeprav je bil nekoč lastnik sedaj njenega avtomobila. Če je tožnica lastnica avtomobila, ki ga je bila kupila zato, da ga bo uporabljala za vožnje, pa sedaj tega ne more, ima nedvomno pravico izbirati različne ukrepe, toda le nasproti tistemu, s katerim je sklenila pogodbo, torej proti prvotoženemu (ki je avto prodal njej). Samo z njim je v pravnem razmerju in samo z njim bo morala razčistiti sporno ravnanje, ob ugotovitvi nepravilnosti obeh pogodbenih strank pri sklenitvi pogodbe.