ZDen člen 24, 24/1, 24/2.ZPSPP člen 24, 24/1, 26, 26/1.
denacionalizacija - trajanje najemnih in zakupnih razmerij - najem poslovnih prostorov za nedoločen čas - odpoved najemne pogodbe - odpovedni rok
Po določilu prvega odstavka 24. člena zakona o denacionalizaciji (ZDen) vrnitev denacionaliziranih stvari praviloma ne vpliva na obstoječa odplačna najemna, zakupna in njim podobna razmerja. Če pa so bila ta razmerja dogovorjena za dobo več kot 10 let, trajajo lahko največ 10 let od dneva pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (drugi odstavek citiranega člena). Le-teh razmerij (dogovorjenih za dobo več kot 10 let) po določbi tretjega odstavka citiranega člena ni mogoče odpovedati pred potekom pogodbenega roka, dokler ima najemojemalec, ki je fizična oseba, stvar v najemu kot poglavitni vir preživljanja sebe ali svoje družine.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok - določitev višine preživnine - preživninske možnosti staršev - - razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - določitev preživnine za nepreskrbljenega zakonca - simbolična preživnina
Toženka se s svojimi prejemki težko preživlja in je bil že z začasno odredbo zaradi njenega ogroženega eksistenčnega položaja določen prispevek k preživljanju. Sedaj je upravičena prisoja simboličnega zneska 5.000,00 tolarjev, ki naj tudi v bodoče varuje njen socialni položaj in ohranja njen življenjski standard, ki je po razvezi itak precej nižji, kot je bil v času, ko je bila poročena in je lahko delala.
Revizijski trditvi, da ni logično, da mora toženka, ki je upravičena do preživnine, še sama plačevati preživnino za otroka, je pritrditi. Toda ker je vložil revizijo samo tožnik, tega plačila ni mogoče presojati. Je pa razumljivo, da toženka, ki je sama upravičena do preživnine, ni zmožna plačevati višje preživnine za otroka.
zakon o prekrških zoper javni red in mir - dejansko stanje - pravica do obrambe - varstveni ukrep - odstranitev tujca iz države
Po 1. odstavku 40. člena ZP se sme varstveni ukrep tujca z ozemlja Republike Slovenije izreči tujcu, ki je storil prekršek, zaradi katerega bi bilo nezaželeno, da bi še naprej ostal v Republiki Sloveniji. Taka določba tudi ni v nasprotju z 8. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki sicer v 1. odstavku določa, da ima vsakdo pravico do spoštovanja svojega zasebnega in družinskega življenja in svojega doma, ki pa v 2. odstavku določa, da se javna oblast lahko vmeša v izvrševanje te pravice, če je to določeno z zakonom in je med drugim nujno, da se na tak način zavaruje tudi javna varnost, med drugim tudi nered ali pravice in svoboščine drugih ljudi.
najemna pogodba - obvezne sestavine najemne pogodbe - smrt najemnika - sklenitev najemne pogodbe z ožjim družinskim članom po smrti najemnika - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - odpoved najemne pogodbe
Določba 56. člena Stanovanjskega zakona (SZ - Ur. list RS, št. 18/91) - tako kot se glasi - ne daje v najemni pogodbi navedenemu ožjemu družinskemu članu najemnika stanovanja (6. člen SZ) apriornega upravičenja, da z lastnikom po najemnikovi smrti sklene najemno pogodbo.
Skupno življenje z najemnikom v stanovanju je pogoj, ki mora biti izpolnjen, da lahko ožji družinski član po najemnikovi smrti od lastnika stanovanja utemeljeno zahteva, da z njim sklene najemno pogodbo.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - izjava o prekinitvi delovnega razmerja - napaka volje
Tožnik je s podpisom izjave o prenehanju delovnega razmerja - v izogib posledicam ugotavljanja odgovornosti za očitane nepravilnosti - hotel doseči prav to. Dejstvo, da si je kasneje premislil, na njeno veljavnost, tudi po presoji revizijskega sodišča, ne vpliva. Pomembna je ugotovitev, da se je želja, da preneha z delom pri toženi stranki, ki jo je tožnik izrazil s podpisom izjave, ujemala z njegovo takratno pravo voljo. Zato o kakršnikoli napaki volje ne more biti govora.
delovno razmerje pri delodajalcu - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - pravne posledice - obveznost oškodovanega delavca, da zmanjša škodo - deljena odgovornost
Poleg obveznosti delodajalca kot povzročitelja škode, da povrne delavcu škodo, za katero je odgovoren, pa je podana tudi obveznost oškodovanega delavca, da ukrene vse potrebno, da škoda ne bi bila večja (192. člen ZOR).
izredna pravna sredstva - revizija - dovoljenost revizije
Zahtevki - razlika pri plači, odpravnina, nadomestilo za neizkoriščen dopust in regres za letni dopust - temeljijo na različnih dejanskih in pravnih podlagah, zato se obravnavajo kot samostojni zahtevki in se za dovolitev revizije ne seštevajo.
ZDR (1990) člen 35. ZPP (1977) člen 358, 359, 395.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov
Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu zahtevku in je razveljavilo sklepa pristojnih organov o prenehanju delovnega razmerja tožnika. toženkino pritožbo je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sodišči sta ugotovili, da so bile pravice tožnika kršene, ker je toženka le pri nekaterih delavcih ugotavljala delovno uspešnost, zaposlitev drugih delavcev pa je rešila na drugačen način. Reviziji toženke je bilo ugodeno, ker ni bilo ugotovljeno ali so imeli vsi delavci pod enakimi pogoji možnost rešiti zaposlitveni problem na drugačen način. Sama okoliščina, da so bili le nekateri delavci ocenjevani, samo po sebi še ne pomeni, da sta bila izpodbijana sklepa nezakonita.
Revizijsko sodišče je ugotovilo, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki jo uveljavlja revizija. Iz pritožbe, ki jo je vložil tožnik zoper prvostopenjsko sodbo iz vseh pritožbenih razlogov, jasno izhaja, da je še posebej opozoril na nasprotje v listinskih dokazih, ki jih je v spis vložila tožena stranka, poleg tega pa, po njegovem mnenju, predložene listine ne dokazujejo očitanih kršitev delovne discipline. Kljub temu, da gre za očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP, če bi se takšna nasprotja res ugotovila, na kar pazi pritožbeno sodišče že tudi po uradni dolžnosti, pa se pritožbeno sodišče temu nakazanemu procesnemu vprašanju, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe, sploh ni posvetilo. Če nasprotij ni, bi moralo to ugotoviti v sodbi in tožniku svoje stališče pojasniti, če pa nasprotja so, bi moralo sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti v novo sojenje prvostopenjskemu sodišču (prvi odstavek 369. člena ZPP). Tožniku bi moralo prav tako obrazložiti, zakaj ni mogoče obravnavati dopolnitve pritožbe, vložene po poteku pritožbenega roka (določba četrtega odstavka 14. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih) oziroma, kaj je z dokazi, ki so bili s tako dopolnitvijo predloženi. Šele takrat bi sodba vsebovala tiste elemente, ki so zanjo bistveni in zaradi katerih jo je možno preizkusiti.
ZTPDR člen 83, 83/1. ZSZD člen 24, 24/2. ZPP (1977) člen 142, 142/1.
začasno čakanje na delo doma - osebna vročitev sklepa
Ker pa ima delavec, ki je nezadovoljen z dokončno odločitvijo pristojnega organa, po določbi prvega odstavka 83. člena ZTPDR pravico do sodnega varstva, je bila glede na določilo drugega odstavka 24. člena Zakona o sodiščih združenega dela po presoji takratnih sodišč združenega dela, tudi za te odločitve potrebna obvezna osebna vročitev. To stališče je imelo oporo tudi v prvem odstavku 142. člena ZPP, ki dopušča sodišču presojo, da je takšna vročitev potrebna.
ZTPDR člen 13. ZDR (1990) člen 17, 100, 1001/-2.ZOR člen 74.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje za določen čas - pogoji in njihov učinek
Ne soglaša pa revizijsko sodišče s pravnim razlogovanjem v izpodbijani delni sodbi, da zakonodaja ne pozna izjem od pravila, določenega v 13. členu ZTPDR. Take možnosti so, kot to pravilno navaja in opozarja v reviziji revidentka. Stranki pogodbe o zaposlitvi, še posebno če gre za individualno "managersko" pogodbo, ki samo deloma temelji na delovno pravnih predpisih, se lahko dogovorita, da se delovno razmerje sklene za določen čas (17. člen zakona o delovnih razmerjih - ZDR, Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93), to je do poteka mandata ali predčasne razrešitve, ker je tudi narava dela taka, da je običajno časovno omejena, ali pa se v pogodbi vnaprej dogovorita, da sta sporazumni, da bo takemu delavcu delovno razmereje prenehalo s potekom mandata ali z njegovo razrešitvijo (2. točka 100. člena zakona o delovnih razmerjih). Take določbe v pogodbi o zaposlitvi ne bi bile nasprotne niti delovnopravnim predpisom niti civilno-obligacijskim predpisom (74. člen zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85, in 57/89).
Sodišče prve stopnje je odločbo disciplinske komisije tako spremenilo, da je disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja pogojno odložilo za dobo enega leta. Zoper sodbo se je pritožil toženec, vendar je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z njegovim stališčem, da kršitve tožnik ni storil naklepno in da so podane olajševalne okoliščine, zaradi katerih je pogojna odložitev disciplinskega ukrepa utemeljena.
Toženčevi reviziji je sodišče ugodilo, ker so disciplinski organi ugotovili, da je tožnik storil kršitev delovnih obveznosti iz malomarnosti, iz obrazložitve sodbe pa ni razvidno katere olajševalne okoliščine je sodišče upoštevalo pri spremembi ukrepa.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti
Obvezen izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja je lahko določen le za hujše kršitve delovnih obveznosti v zvezi z dejanji iz 58. člena ZTPDR, če so določene okoliščine in pogoji iz tretjega odstavka tega člena. Če so te okoliščine in pogoji znaki kaznivega dejanja, potem mora biti ugotovljeno, katera hujša kršitev delovne obveznosti je bila storjena, in znake katerega kaznivega dejanja ima.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS30538
ZOR člen 154, 177. ZVD člen 44. ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 394, 395.
delovno razmerje pri delodajalcu - odškodninska odgovornost - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožnikovemu zahtevku in je naložilo podjetju in zavarovalnici, da plačata tožniku odškodnino za škodo, ki jo je utrpel, ko se je ponesrečil na delu. Pri odločitvi ni upoštevalo navedb, da je za nastanek škode sokriv tudi delavec podjetja in je ugotovilo le objektivno odgovornost podjetja. Pritožbo tožnika je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.
Revizijsko sodišče je tožnikovi reviziji ugodilo, saj v odločbi sodišča druge stopnje ni razlogov o odločilnih dejstvih, ki so pomembna za odločitev, zaradi zmotne uporabe materialnega prava pa je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - trajni presežki
Dejstvo, ki ga ni mogoče prezreti, je, da tožena stranka pred 15.11.1993 ni imela dokončnega sklepa, ki bi tožnico uvrščal med trajno presežne delavce. Zato tudi pomeni določba v pogodbi o zaposlitvi, da se sklepa za čas, dokler ne bo končan postopek ugotavljanja trajnih presežkov oz. ne bo potekel odpovedni rok po sklepu z dne 12.11.1993, tako spremembo delovnega razmerja, ki je drugi odstavek 135. člena ZDR ne dopušča. Brez predhodnega dokončnega sklepa o trajnem presežku, taka določba nedvomno pomeni delovno razmerje za določen čas, in že vnaprejšen delavčev pristanek na soglasje o uvrstitvi med trajno presežne delavce. Zato je pravilen zaključek sodišča, da pogodba o zaposlitvi s tako določbo, ki je bila ponujena tožnici v podpis, ni v skladu z zakonom.
Pri ugotavljanju kriterijev je treba za določitev delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno, v obdobje delovnih izkušenj na delovnem mestu, tudi ob upoštevanju določb pravilnika tožene stranke o kriterijih in merilih za ugotavljanje presežnih delavcev, vštevati čas, ko je bila tožnica izven dela. Že izpodbijana sodba pravilno poudarja, da so bile tožnici s sodno odločbo priznane vse pravice iz delovnega razmerja tudi za nazaj. Ker v tem primeru ne gre za ugotavljanje delovnih izkušenj z namenom dokazovanja pridobljenega stokovnega znanja in sposobnosti za opravljanje dela (v takem primeru bi v določenih, ne pa v vseh primerih, lahko bilo tudi drugače), je tak zakjuček edino možen in tudi v skladu z veljavnimi predpisi.
Vsako drugačno stališče bi pomenilo, da je delavec zaradi nezakonitega ravnanja na strani delodajalca prikrajšan pri svojih pravicah, to pa ni v skladu s pozitivnimi delovno pravnimi predpisi, še manj pa je v skladu s teoretično logiko delovnega prava, saj ta skuša na takšen ali drugačen način odpraviti predvsem možnosti tovrstnih nepravilnosti.
ZPP (1977) člen 15, 70, 70/4, 489a.ZS člen 101, 101/II-3.
sporazum o krajevni pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - nedopustnost uveljavljanja ugovora dogovorjene krajevne pristojnosti v izvršilnem postopku - pravočasnost ugovora dogovorjene krajevne pristojnosti v pravdnem postopku - spor o pristojnosti - negativni kompetenčni spor - gospodarski spor
Po 4. odstavku 70. člena ZPP lahko uveljavi tožnik dogovor o krajevni pristojnosti s svojim prvim procesnim dejanjem v pravdnem postopku - z vložitvijo tožbe. Izvršilni postopek (v katerem ni dopusten dogovor o krajevni pristojnosti, ker gre za izključno pristojnost) pa ni prešel v pravdnega zaradi nekega procesnega dejanja tožnika (upnika), temveč zaradi toženčevega (dolžnikovega) procesnega dejanja - ugovora zoper sklep o izvršbi. Zato lahko tožnik še tudi pozneje uveljavi dogovorjeno krajevno pristojnost sodišča. Izhajajoč iz logike 70. člena ZPP jo lahko uveljavi s svojim prvim procesnim dejanjem v pravdnem postopku.
Presoja po uradni dolžnosti po 15. členu ZPP ne zajema dogovora o krajevni pristojnosti. To sodišče bi moralo preizkusiti le, ali je krajevno pristojno po določbah ZPP o splošni ali posebni krajevni pristojnosti ter ali je stvarno pristojno.
zahteva za varstvo zakonitosti - ugotovitev dejanskega stanja - trditveno in dokazno breme pravdnih strank - zmotna ugotovitev dejanskega stanja kot revizijski razlog
Nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ne more biti upošteven vzrok za zmotno uporabo materialnega prava. Po drugem odst. 395.čl. ZPP je nepopolno ugotovljeno dejansko stanje upošteven razlog, če je posledica zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče pa uporablja materialno pravo glede na trditveno in dokazno podlago, ki jo ponudijo pravdne stranke.
ZUN člen 53. ZTLR člen 12.ZDen člen 88.ZZK člen 101.
lokacijsko dovoljenje
V postopku izdaje lokacijskega dovoljenja upravni organ ne more presojati zakonitosti pridobitnega naslova v zemljiško knjigo vpisane služnosti dovoza. Vpis služnostne pravice dovoza na zemljišču, ki se vrača po ZDen, ni takšno razpolaganje, ki bi lahko vplivalo na vrnitev in obliko vrnitve podržavljenega premoženja.
zahteva za varstvo zakonitosti - sodbe rednih sodišč z območja republik nekdanje Jugoslavije - nedovoljenost
Na podlagi izjeme, ki jo določa 2.odst. 560.čl. ZKP, je potrebno sklepati, da zoper sodbe rednih sodišč z območij prejšnjih republik bivše Jugoslavije ni dovoljeno vložiti zahteve za varstvo zakonitosti ali zahteve za izredno omilitev kazni ne glede na to, ali obsojenec je ali je bil slovenski državljan.
Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije člen 222, 222/1-4. Zakon o razveljavljenju pravnih predpisov, izdanih pred 6.aprilom 1941 in sovražnikovo okupacijo (1946) člen 4.ZKP člen 371, 371/1-11.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - prepovedan prehod čez državno mejo - uporaba določb Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije kot pravnih pravil - kaznivo dejanje falsifikacije osebnih legitimacijskih listin - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljivost izreka sodbe
Do 1.7.1951, to je do uveljavitve Kazenskega zakonika iz leta 1951, prehod državne meje brez predpisanega dovoljenja ni bil kazniv. Prav tako takšno dejanje ni bilo kaznivo po Kazenskem zakoniku Kraljevine Jugoslavije.
Po oceni vrhovnega sodišča zaradi tega, ker v sodbi ni izrečno navedena zakonska označba kaznivega dejanja, izrek sodbe ni nerazumljiv, saj sodba v izreku navedeno ravnanje, ki vsebuje vse zakonite znake kaznivega dejanja po 4.tč. 1.odst. 222. paragrafa Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije, pravno opredeljuje z navedbo zakonskega dejanskega stana (dispozicije) tega kaznivega dejanja, zato ni podana kršitev po 11.tč. 1.odst. 371.čl. ZKP.