odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - oprostitev odgovornosti - sokrivda oškodovanca - ugotovitev deležev odgovornosti - denarna odškodnina
V primeru, ko nepravilno ravnanje avtomobilista prispeva k nastanku nesreče, ki jo je sicer sozakrivil oškodovanec, pa prav primerjava kršitev obeh udeležencev ob hkratnem upoštevanju objektivne odškodninske odgovornosti avtomobilista, omogoči ugotovitev deležev odgovornosti enega in drugega.
sosporništvo (zemljiškoknjižni lastniki) - pravno nasledstvo - zaslišanje strank - odsotnost stranke kljub vročenemu vabilu na zaslišanje - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - delež na skupnem premoženju
Kadar gre za vprašanje pravnega nasledstva in s tem zvezano sosporništvo, pa je treba uporabiti 196. člen ZPP, kar sta sodišči druge in prve stopnje tudi storili. Sicer pa, tudi če bi ga kršili, ne bi šlo za kršitev po 10. točki 2. odstavka 354. člena ZPP, temveč za morebitno zmotno uporabo materialnega prava zaradi (ne)obstoja pasivne legitimacije. Za preizkus pasivne legitimacije na revizijski stopnji pa je pomembno le to, da je bilo v času zadnje glavne obravnave o dajatvenem zahtevku odločeno nasproti vsem trem zemljiškoknjižnim lastnikom oz. solastnikom.
Po 269. členu ZPP pa zoper stranko, ki se noče udeležiti postopka oz. ne pristane na izvedbo dokaza z zaslišanjem, niso dovoljeni nobeni prisilni ukrepi. Sodišče pač presodi, kakšen pomen ima okoliščina, da stranka ni prišla na zaslišanje ali da ni hotela izpovedati. Sodišče druge stopnje je pravilno upoštevalo navedene določbe ZPP in se pravilno omejilo le na oceno, ali neaktivnost tožnice v tem postopku lahko vpliva na izid pravde ali ne.
Po 1. odstavku 59. člena ZZZDR velja domneva, da sta zakonca prispevala k nastanku skupnega premoženja vsak do 1/2. Zato mora tisti zakonec, ki trdi, da je prispeval več, to tudi dokazati.
Neaktivnost tožnice torej materialnopravno ne pomeni, da je prispevala manj, temveč le, da soglaša s polovičnim deležem. Tožbo je morala vložiti le zaradi tega, ker je njen pokojni zakonec z oporoko razpolagal tudi z njenim deležem pri tem premoženju. Prva toženka torej, in nato še druga toženka in tretji toženec, bi zato morali dokazati, da je tožničin delež manjši.
ZIP člen 16, 16/2, 21, 21/2, 38, 38/2, 55a, 55a/3, 55a/4. ZPP (1977) člen 77, 77/1, 230, 231, 446, 446/1, 446/2. ZDE člen 1, 1/1, 2, 2/2. ZDP (1991) člen 5, 5/2, 6, 6/3, 17, 17/1. ZGD člen 560.URS člen 8, 13. ZUKZ člen 17, 79, 79/4. Zakon o denarnem sistemu člen 10, 10/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - verodostojna listina - pojem verodostojne listine po ZIP in ZPP - verodostojna listina kot dokazno sredstvo - verodostojna listina kot izvršilni naslov - značaj listine, v kateri je terjatev izražena v tuji valuti - dovoljenost izvršbe
Listinam, ki niso javne listine in v katerih je izkazana terjatev v tuji valuti, ni mogoče samo zaradi slednjega odreči lastnosti verodostojne listine po 21. členu ZIP.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - vštevanje invalidnine v odškodnino
Pač pa ima revizija prav, da ne gre invalidnine vštevati v odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti z zmnožkom in seštevkom prejemkov iz naslova invalidnine, ki jih je in ki jih bo v pričakovani življenjski dobi dobival oškodovanec.
Takšnega vštevanja zakon ne predpisuje niti ga ne opravičuje. Zakon namreč nalaga sodniku, da prisodi denarno odškodnino za takšno škodo tako, da upošteva pretrpljene in bodoče duševne bolečine, njihovo stopnjo in trajanje ter okoliščine primera pa tudi pomen prizadete dobrine in namen odškodnine (200. in 203. člen ZOR). Med okoliščine primera sodi tudi dejstvo, da je oškodovanec upravičen do invalidnine za telesno okvaro, zadobljeno s škodnim dogodkom. Ker se takšna odškodnina odmerja praviloma v enkratnem znesku, invalidnino pa prejema oškodovanec v mesečnih obrokih, in ker je pričakovana življenjska doba zelo negotova postavka, zlasti ko gre za telesno in duševno prizadete ljudi, ne gre tako vštevati invalidnine, kot sta to storili nižji sodišči. Odmera odškodnine se mora torej ravnati po merilih, ki jih je potrebno upoštevati in od katerih je odvisna višina, torej tudi tista, ki učinkujejo tako, da je odškodnina nižja.
Sodišči se utemeljeno nista posebej spuščali v vprašanje, katere predpise je kršil toženec, ko ni tožniku vrnil ali mu ni mogel vrniti delovne knjižice ali je ni deponiral pri občinskem organu in ko mu ni odpovedal delovnega razmerja, kdo je za vse to odgovoren ipd. To namreč ni bilo potrebno, ker pač tožeča stranka ni ne izkazala ne dokazala, da bi bilo takšno ravnanje vzrok za to, da se tožnik ni zaposlil. Nesmotrno bi bilo raziskovati te okoliščine, ko pa na končni rezultat ne morejo vplivati zaradi pomanjkanja vzročne zveze. Skratka, neka nepravilnost sama ob sebi ne more biti pravno pomembna, če ni niti sprožila nadaljnjega niza dogodkov, ki pripeljejo do škode. Ali drugače povedano, upoštevaje obravnavani primer, ker tožnik sploh ni iskal zaposlitve iz zdravstvenih in drugih razlogov, še ni moglo priti do izraza, še ni moglo učinkovati dejstvo, da ni imel v rokah delovne knjižice (ki, mimogrede, po delovni zakonodaji niti ni pogoj za sklenitev delovnega razmerja) in ne odpovedi delovnega razmerja.
sodba zaradi izostanka - dopustnost izdaje sodbe zaradi izostanka - pogoj, da je bil toženec v redu vabljen - podpis povratnice
Zahteva revidenta, da bi sodišče ob prejemu povratnice moralo preverjati, ali jo je toženec res podpisal ali ne, ne temelji na nobeni določbi ZPP. Pač pa bi bil naknadni dokaz o tem, da toženec vabila ni podpisal, lahko pomemben, če bi toženec zatrjeval, da vabila ni prejel in če bi se izkazalo, da zaradi tega ni mogel pristopiti na pripravljalni narok dne 5.10.1992. S tem bi mu bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem in storjena kršitev po 7. točki 2. odstavka 354. člena ZPP. Tega pa toženec sploh ne trdi.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda
Sodišče druge stopnje je namreč sprejelo dokazno oceno na prvi stopnji, da je drugi toženec zapeljal v križišče, ko je to smel storiti, to je, ko je zanj (še) gorela zelena luč na semaforju. Zato je tudi za to sodišče nesprejemljiva trditev drugega toženca, da je sam peljal za avtomobilom, ki je že imel prižgano rumeno puščico oz. da je tudi sam peljal tedaj, ko je bila prižgana rumena puščica.
Sodišče druge stopnje je med drugim tudi opozorilo, "da s strani pravdnih strank ni bila postavljena trditev, da bi bili v času prometne nezgode semaforji v križišču v okvari" (str. 3 sodbe). S tem je sodišče druge stopnje torej povsem jasno povedalo, da ne verjame toženčevi verziji dogodka.
Revizijsko sodišče nadalje ugotavlja, da sta sodišči prve in druge stopnje tudi pravilno uporabili materialno pravo. Pravilno so bile uporabljene določbe 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih ter 51. in 54. člena Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa.
ZOR člen 12, 13, 70, 70/1, 73. ZPN člen 5, 5/1. ODZ paragraf 1432. ZPP (1977) člen 2, 2/1.
pogodba o prenosu lastninske pravice na nepremičnini - obličnost pogodbe - konvalidacija - načelo realizacije - prizadetost družbenega interesa
Spričo načel vestnosti in poštenja (zdaj uzakonjeno v 12. členu ZOR) in prepovedi zlorabe pravic (13. člen ZOR) ter v obligacijskem pravu sicer nezapisanega vendar tako v našem kakor tudi v pravu številnih drugih držav prisotnega načela (favor contracti) upoštevanja in izpolnjevanja pogodb in le izjemno njihovega razveljavljanja, ni mogoče odreči konvalidacije neoblične pogodbe samo zaradi varstva družbenih interesov, kateremu je namenjena predpisana obličnost, ampak le ob nadaljnjem pogoju, da so ti družbeni interesi tudi prizadeti.
ZUN člen 74, 74/3, 76, 76/2. ZSDZUN člen 17, 17/1.
ukrep urbanističnega inšpektorja
Če je za urejanje prostora pristojni upravni organ pravnomočno zavrnil izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del, je organ urbanistične inšpekcije utemeljeno odredil odstranitev objekta na investitorjeve stroške ter vzpostavitev prejšnjega stanja (74/3 člen ZUN).
Navedeni ukrep je bil možen glede na določbo 1. odstavka 17. člena ZSDZUN (Ur.l. RS, št. 18/93), ki je začel veljati 10.4.1993.
privatizacija stanovanj - prostovoljna izselitev imetnika stanovanjske pravice - sklenitev najemne pogodbe za drugo stanovanje po določilih SZ - pravica do odkupa izpraznjenega stanovanja - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe
Tožnica ne bi mogla skleniti s toženo stranko veljavne najemne pogodbe, ker je sporno stanovanje izpraznila po lastni odločitvi in sklenila najemno pogodbo za drugo stanovanje. Realizacija pravice do odkupa bi v tej situaciji predstavljala zlorabo te pravice.
ZOR člen 920, 929, 929/1, 929/2. SPLOŠNI POGOJI ZAVAROVANJA AVTOMOBILSKEGA KASKA AK - 89 člen 3. POGOJI AO - PLUS - 90, člen 1, 2, 5.
zavarovalna pogodba - obveznosti zavarovalnice - izplačilo odškodnine ali dogovorjene vsote - izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri in prevari - omejitev zavarovanih nevarnosti - škoda, ki je krita z zavarovanjem - splošni pogoji zavarovanja avtomobilskega kaska - samomor voznika
Ker je bilo ugotovljeno, da je žena prvega tožnika oziroma mati preostalih dveh tožnic hote zažgala avtomobil in napravila samomor, z uničenjem osebnega avtomobila ni nastopil zavarovalni primer po prvem odstavku 3. člena splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska in zato toženka s tem nastale škode ni bila dolžna kriti.
Namreč obveznost zavarovalnice za kritje škode zaradi takih dogodkov je bila s pogodbo o zavarovanju izrecno izključena ter tak sporazum pogodbenih strank ni bil v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 929. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR).
Ugotovljeno je namreč bilo, da je upravičenec zavarovanja po pogojih AO-plus-90 poleg imetnika vozila tudi voznik (1. člen pogojev), da v primeru smrti upravičenca povrne zavarovalnica njegovim svojcem le pravno priznano škodo (2. člen pogojev) in da zavarovalnica ne povrne škodo, če voznik krši varnostne predpise, kar ima za posledico, da izgubijo kritne pravice tudi svojci upravičenca (5. člen pogojev). Tako po navedenih pogojih kot po določbah 920. in drugega odstavka 929. člena ZOR zavarovalnica ni zavezana za nikakršne dajatve, kadar med drugim upravičenec zavarovanja povzroči zavarovalni primer namenoma. Kot je že spredaj navedeno, je bilo ugotovljeno, da je svojka tožnikov to je zavarovalna upravičenka napravila samomor, kar pomeni, da je zavarovalni primer povzročila namenoma. Tožniki zato niso upravičeni do povrnitve škode niti iz naslova zavarovanja po pogojih AO-plus-90.
nezakonita uporaba stanovanja - izpraznitev stanovanja
Toženka ni dokazala nobenega naslova za uporabo sporne garsonjere po oktobru 1991 (bodisi po določbah do tedaj veljavnega ZSR ali pa po določbah 19.10.1991 uveljavljenega SZ). Uporaba stanovanja brez najemne pogodbe je po določbi prvega odstavka 58. člena SZ nezakonita (enako kot je bila nezakonita po določbah 50. člena prej veljavnega ZSR). Proti taki osebi pa lahko lastnik stanovanja vloži izpraznitveno tožbo po določbi drugega odstavka 58. člena SZ.
Ker je zvišanje stanovanjske stavbe za 1 m in siceršnja adaptacija v zvezi s tem v skladu z občinskim prostorskim izvedbenim aktom in ZUN, je tožena stranka (MOP) utemeljeno zavrnila pritožbo sosede zoper lokacijsko dovoljenje.
izvenzakonska skupnost - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - obstoj ekonomske skupnosti - dedovanje
Življenjska skupnost v zunajzakonski zvezi (da bi bila izenačena s skupnostjo v zakonski zvezi) mora poleg zadovoljevanja čustvenih, moralnih in gospodarskih potreb izpolnjevati tudi nekatere za okolico dobro vidne pogoje, med katere spada skupno bivanje in skupno gospodinjstvo, torej ekonomska skupnost - vse to pa mora trajati relativno daljši čas.
Le dalj časa trajajoča življenjska skupnost poleg drugega opredeljuje obstoj zakonski zvezi podobne skupnosti in pogojuje dedno pravico.
ukrep urbanističnega inšpektorja - postopek s tožbo - odločanje na podlagi dejanskih okoliščin, ugotovljenih v upravnem postopku
Tožnik v upravnem sporu ne more z uspehom izpodbijati ukrepa urbanističnega inšpektorja, češ da ni investitor oz. lastnik zemljišča, na katerem je bil opravljen poseg v prostor, če tega v upravnem postopku ni izpodbijal oz. je v upravnem postopku, ko je bil zaslišan, sam izjavil, da je investitor spornega objekta.
pridobitev državljanstva z naturalizacijo - koristi države
Interes RS, da se oseba sprejme v državljanstvo RS z naturalizacijo po 13. čl. ZDS, ugotovi vlada RS, ki svoje ugotovitve ni dolžna posebej razlagati; prav tako tega ni dolžan razlagati upravni organ, ki prošnji ne ugodi.
povrnitev gmotne škode v primeru okvare zdravja - nezmožnost za delo - plačilo rente - vzročna zveza
Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da ni vzročne zveze med tožničinimi poškodbami v prometni nesreči dne 9.9.1986 in tožničino invalidsko upokojitvijo. Ker torej tožnica zaradi posledic poškodb, ki jih je trpela v prometni nesreči, ni postala nezmožna za delo in zaradi njih ni izgubila zaslužka pri vzreji piščancev, ji tožena stranka ni dolžna plačati izgubljenega zaslužka oziroma rente.
lokacijsko dovoljenje - upravni postopek - pritožba - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - presojanje vseh pritožbenih navedb
Izpodbijana odločba je bila odpravljena, ker tožena stranka (MOP) ni presodila, ali je okrepčevalnica v 50 stanovanjski 8 nadstropni stolpnici v mestu dejansko manjša tiha obrtna dejavnost po občinskem odloku o sprejetju zazidalnega načrta.
ZDoh člen 35, 39.ZR člen 14. ZUS (1977) člen 39, 39/2.
davek od dohodka iz dejavnosti - prometni davek
Sodišče v upravnem sporu ne more presoditi zakonitosti pomanjkljivo obrazložene odločbe o odmeri prometnega davka. Ker ima ta odmera neposreden vpliv tudi na odmero davka iz dejavnosti, je moralo odpraviti obe odločbi.
Davčni organ davčni zavezanki utemeljeno ni priznal stroškov surovin med odhodki, če ta zanje ni predložila verodostojnih listin.