ZZZDR člen 76, 78. ZPP (1977) člen 142, 144, 385, 385/1-1, 385/1-2, 392.
revizija - dovoljenost revizije zoper pravnomočno odločbo o razvezi zakonske zveze - razmerja med starši in otroci po razvezi zakonske zveze - odločitev o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine
V 76. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/89, preč.b.) je določeno, da pravnomočne sodbe, s katero se zakonska zveza izreče za neveljavno ali se razveže, ni mogoče spremeniti na podlagi predloga za obnovo postopka ali na zahtevo za varstvo zakonitosti, in sicer ne glede na to, ali je kateri od zakoncev sklenil novo zakonsko zvezo ali ne. Navedena določba je bila sprejeta leta 1976 (Uradni list SRS, št. 15/76), ko ZPP še ni poznal revizije kot izrednega pravnega sredstva. Tedaj (do 1. julija 1977, ko je začel veljati spremenjeni ZPP, Ur.l. SFRJ, št. 4/77), sta bili obnova postopka in zahteva za varstvo zakonitosti izredni pravni sredstvi, revizija pa redno pravno sredstvo. Zato je treba določbo 76. člena ZZZDR razumeti tako, da prepoveduje vsa izredna pravna sredstva, torej sedaj tudi revizijo.
Po 78. členu ZZZDR mora sodišče, ko razveže zakonsko zvezo, po uradni dolžnosti odločiti tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok. To pomeni, da glede teh vprašanj ni vezano na zahtevek strank. To pa tudi pomeni, da tožba na razvezo zakonske zveze lahko vsebuje tudi zahtevek za dodelitev otroka in plačevanje preživnine, ni pa to nujno. Tudi če ga vsebuje, sodišče nanj ni vezano.
vrnitev zaplenjenega premoženja - povrnitev dejanske vrednosti - zavezanec za vrnitev - lokalna samouprava
Ob vložitvi predloga in v času izdaje prvostopne odločbe nove občine kot samoupravne lokalne skupnosti še niso bile ustanovljene. V času izdaje odločbe sodišča prve stopnje (5. 12. 1994) je stara Občina G. še obstajala in je bila na podlagi določbe drugega odstavka 145. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 17/78 in kasnejši) lahko zavezanec za plačilo odškodnine. Odločitev sodišča prve stopnje, ki jo je ob upoštevanju stanja na dan izdaje prvostopnega sklepa, potrdilo z izpodbijanim sklepom tudi drugostopno sodišče, zato materialnopravno ni bila nepravilna. Situacijo, ki je nastala po 1. januarju 1995 z uveljavitvijo zakona o ustanovitvi novih občin ter določitvi njihovih območij - Ur. l. RS, št. 60/94 - pa rešuje odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije opr. št. U -I -43/96 z dne 16. 10. 1997, ki je objavljena v Uradnem listu RS, št. 67/97. V obravnavanem primeru je namreč postopek odločanja o odškodnini zaradi zaplembe premoženja že pravnomočno končan kar pomeni, da že obstoji tudi izvršilni naslov. Zato je v skladu z drugo alineo izreka odločbe Ustavnega sodišča opr. št. U-I-43/96 z dne 16. 10. 1997, Ur. l. RS, št. 67/97 obveznost plačila odškodnine prešla na Republiko Slovenijo.
ZOR člen 12, 13, 70, 70/1, 73. ZPN člen 5, 5/1. ODZ paragraf 1432. ZPP (1977) člen 2, 2/1.
pogodba o prenosu lastninske pravice na nepremičnini - obličnost pogodbe - konvalidacija - načelo realizacije - prizadetost družbenega interesa
Spričo načel vestnosti in poštenja (zdaj uzakonjeno v 12. členu ZOR) in prepovedi zlorabe pravic (13. člen ZOR) ter v obligacijskem pravu sicer nezapisanega vendar tako v našem kakor tudi v pravu številnih drugih držav prisotnega načela (favor contracti) upoštevanja in izpolnjevanja pogodb in le izjemno njihovega razveljavljanja, ni mogoče odreči konvalidacije neoblične pogodbe samo zaradi varstva družbenih interesov, kateremu je namenjena predpisana obličnost, ampak le ob nadaljnjem pogoju, da so ti družbeni interesi tudi prizadeti.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda
Sodišče druge stopnje je namreč sprejelo dokazno oceno na prvi stopnji, da je drugi toženec zapeljal v križišče, ko je to smel storiti, to je, ko je zanj (še) gorela zelena luč na semaforju. Zato je tudi za to sodišče nesprejemljiva trditev drugega toženca, da je sam peljal za avtomobilom, ki je že imel prižgano rumeno puščico oz. da je tudi sam peljal tedaj, ko je bila prižgana rumena puščica.
Sodišče druge stopnje je med drugim tudi opozorilo, "da s strani pravdnih strank ni bila postavljena trditev, da bi bili v času prometne nezgode semaforji v križišču v okvari" (str. 3 sodbe). S tem je sodišče druge stopnje torej povsem jasno povedalo, da ne verjame toženčevi verziji dogodka.
Revizijsko sodišče nadalje ugotavlja, da sta sodišči prve in druge stopnje tudi pravilno uporabili materialno pravo. Pravilno so bile uporabljene določbe 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih ter 51. in 54. člena Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa.
ZAPPNI člen 49, 49/3.ZUP člen 9. ZPD člen 84, 84/3.
nadziranje kot poseben upravni postopek po ZAPPNI - davek od prometa proizvodov (prometni davek) - vodenje evidenc - odprava ugotovljenih nepravilnosti - ugotovitev obveznosti davčnega zavezanca s cenitvijo
Iz ugotovitev prvostopnega organa zanesljivo sledi, da tožeča stranka ni vodila oziroma zelo neredno, površno in pomanjkljivo poslovne knjige in evidence o svojem poslovanju in da zaradi tega na tej podlagi ni bilo mogoče ugotoviti celotnega dejanskega stanja, ki bi služil za osnovo preveritve pravilnosti in zakonitosti plačevanja davkov in prispevkov. Zato se je prvostopni organ upravičeno poslužil pooblastila iz tretjega odstavka 49. člena Zakona o agenciji za plačilni promet in ugotovil obravnavane obveznosti s cenitvijo.
sodba zaradi izostanka - dopustnost izdaje sodbe zaradi izostanka - pogoj, da je bil toženec v redu vabljen - podpis povratnice
Zahteva revidenta, da bi sodišče ob prejemu povratnice moralo preverjati, ali jo je toženec res podpisal ali ne, ne temelji na nobeni določbi ZPP. Pač pa bi bil naknadni dokaz o tem, da toženec vabila ni podpisal, lahko pomemben, če bi toženec zatrjeval, da vabila ni prejel in če bi se izkazalo, da zaradi tega ni mogel pristopiti na pripravljalni narok dne 5.10.1992. S tem bi mu bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem in storjena kršitev po 7. točki 2. odstavka 354. člena ZPP. Tega pa toženec sploh ne trdi.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - vštevanje invalidnine v odškodnino
Pač pa ima revizija prav, da ne gre invalidnine vštevati v odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti z zmnožkom in seštevkom prejemkov iz naslova invalidnine, ki jih je in ki jih bo v pričakovani življenjski dobi dobival oškodovanec.
Takšnega vštevanja zakon ne predpisuje niti ga ne opravičuje. Zakon namreč nalaga sodniku, da prisodi denarno odškodnino za takšno škodo tako, da upošteva pretrpljene in bodoče duševne bolečine, njihovo stopnjo in trajanje ter okoliščine primera pa tudi pomen prizadete dobrine in namen odškodnine (200. in 203. člen ZOR). Med okoliščine primera sodi tudi dejstvo, da je oškodovanec upravičen do invalidnine za telesno okvaro, zadobljeno s škodnim dogodkom. Ker se takšna odškodnina odmerja praviloma v enkratnem znesku, invalidnino pa prejema oškodovanec v mesečnih obrokih, in ker je pričakovana življenjska doba zelo negotova postavka, zlasti ko gre za telesno in duševno prizadete ljudi, ne gre tako vštevati invalidnine, kot sta to storili nižji sodišči. Odmera odškodnine se mora torej ravnati po merilih, ki jih je potrebno upoštevati in od katerih je odvisna višina, torej tudi tista, ki učinkujejo tako, da je odškodnina nižja.
ZIP člen 16, 16/2, 21, 21/2, 38, 38/2, 55a, 55a/3, 55a/4. ZPP (1977) člen 77, 77/1, 230, 231, 446, 446/1, 446/2. ZDE člen 1, 1/1, 2, 2/2. ZDP (1991) člen 5, 5/2, 6, 6/3, 17, 17/1. ZGD člen 560.URS člen 8, 13. ZUKZ člen 17, 79, 79/4. Zakon o denarnem sistemu člen 10, 10/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - verodostojna listina - pojem verodostojne listine po ZIP in ZPP - verodostojna listina kot dokazno sredstvo - verodostojna listina kot izvršilni naslov - značaj listine, v kateri je terjatev izražena v tuji valuti - dovoljenost izvršbe
Listinam, ki niso javne listine in v katerih je izkazana terjatev v tuji valuti, ni mogoče samo zaradi slednjega odreči lastnosti verodostojne listine po 21. členu ZIP.
ukrep urbanističnega inšpektorja - postopek s tožbo - odločanje na podlagi dejanskih okoliščin, ugotovljenih v upravnem postopku
Tožnik v upravnem sporu ne more z uspehom izpodbijati ukrepa urbanističnega inšpektorja, češ da ni investitor oz. lastnik zemljišča, na katerem je bil opravljen poseg v prostor, če tega v upravnem postopku ni izpodbijal oz. je v upravnem postopku, ko je bil zaslišan, sam izjavil, da je investitor spornega objekta.
privatizacija stanovanj - prostovoljna izselitev imetnika stanovanjske pravice - sklenitev najemne pogodbe za drugo stanovanje po določilih SZ - pravica do odkupa izpraznjenega stanovanja - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe
Tožnica ne bi mogla skleniti s toženo stranko veljavne najemne pogodbe, ker je sporno stanovanje izpraznila po lastni odločitvi in sklenila najemno pogodbo za drugo stanovanje. Realizacija pravice do odkupa bi v tej situaciji predstavljala zlorabo te pravice.
ZUN člen 74, 74/3, 76, 76/2. ZSDZUN člen 17, 17/1.
ukrep urbanističnega inšpektorja
Če je za urejanje prostora pristojni upravni organ pravnomočno zavrnil izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del, je organ urbanistične inšpekcije utemeljeno odredil odstranitev objekta na investitorjeve stroške ter vzpostavitev prejšnjega stanja (74/3 člen ZUN).
Navedeni ukrep je bil možen glede na določbo 1. odstavka 17. člena ZSDZUN (Ur.l. RS, št. 18/93), ki je začel veljati 10.4.1993.
zakon o prekrških zoper javni red in mir - dejansko stanje - pravica do obrambe - varstveni ukrep - odstranitev tujca iz države
Po 1. odstavku 40. člena ZP se sme varstveni ukrep tujca z ozemlja Republike Slovenije izreči tujcu, ki je storil prekršek, zaradi katerega bi bilo nezaželeno, da bi še naprej ostal v Republiki Sloveniji. Taka določba tudi ni v nasprotju z 8. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki sicer v 1. odstavku določa, da ima vsakdo pravico do spoštovanja svojega zasebnega in družinskega življenja in svojega doma, ki pa v 2. odstavku določa, da se javna oblast lahko vmeša v izvrševanje te pravice, če je to določeno z zakonom in je med drugim nujno, da se na tak način zavaruje tudi javna varnost, med drugim tudi nered ali pravice in svoboščine drugih ljudi.
nezakonita uporaba stanovanja - izpraznitev stanovanja
Toženka ni dokazala nobenega naslova za uporabo sporne garsonjere po oktobru 1991 (bodisi po določbah do tedaj veljavnega ZSR ali pa po določbah 19.10.1991 uveljavljenega SZ). Uporaba stanovanja brez najemne pogodbe je po določbi prvega odstavka 58. člena SZ nezakonita (enako kot je bila nezakonita po določbah 50. člena prej veljavnega ZSR). Proti taki osebi pa lahko lastnik stanovanja vloži izpraznitveno tožbo po določbi drugega odstavka 58. člena SZ.
Ker je zvišanje stanovanjske stavbe za 1 m in siceršnja adaptacija v zvezi s tem v skladu z občinskim prostorskim izvedbenim aktom in ZUN, je tožena stranka (MOP) utemeljeno zavrnila pritožbo sosede zoper lokacijsko dovoljenje.
izvenzakonska skupnost - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - obstoj ekonomske skupnosti - dedovanje
Življenjska skupnost v zunajzakonski zvezi (da bi bila izenačena s skupnostjo v zakonski zvezi) mora poleg zadovoljevanja čustvenih, moralnih in gospodarskih potreb izpolnjevati tudi nekatere za okolico dobro vidne pogoje, med katere spada skupno bivanje in skupno gospodinjstvo, torej ekonomska skupnost - vse to pa mora trajati relativno daljši čas.
Le dalj časa trajajoča življenjska skupnost poleg drugega opredeljuje obstoj zakonski zvezi podobne skupnosti in pogojuje dedno pravico.
najemna pogodba - obvezne sestavine najemne pogodbe - smrt najemnika - sklenitev najemne pogodbe z ožjim družinskim članom po smrti najemnika - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - odpoved najemne pogodbe
Določba 56. člena Stanovanjskega zakona (SZ - Ur. list RS, št. 18/91) - tako kot se glasi - ne daje v najemni pogodbi navedenemu ožjemu družinskemu članu najemnika stanovanja (6. člen SZ) apriornega upravičenja, da z lastnikom po najemnikovi smrti sklene najemno pogodbo.
Skupno življenje z najemnikom v stanovanju je pogoj, ki mora biti izpolnjen, da lahko ožji družinski član po najemnikovi smrti od lastnika stanovanja utemeljeno zahteva, da z njim sklene najemno pogodbo.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok - določitev višine preživnine - preživninske možnosti staršev - - razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - določitev preživnine za nepreskrbljenega zakonca - simbolična preživnina
Toženka se s svojimi prejemki težko preživlja in je bil že z začasno odredbo zaradi njenega ogroženega eksistenčnega položaja določen prispevek k preživljanju. Sedaj je upravičena prisoja simboličnega zneska 5.000,00 tolarjev, ki naj tudi v bodoče varuje njen socialni položaj in ohranja njen življenjski standard, ki je po razvezi itak precej nižji, kot je bil v času, ko je bila poročena in je lahko delala.
Revizijski trditvi, da ni logično, da mora toženka, ki je upravičena do preživnine, še sama plačevati preživnino za otroka, je pritrditi. Toda ker je vložil revizijo samo tožnik, tega plačila ni mogoče presojati. Je pa razumljivo, da toženka, ki je sama upravičena do preživnine, ni zmožna plačevati višje preživnine za otroka.
ZDen člen 24, 24/1, 24/2.ZPSPP člen 24, 24/1, 26, 26/1.
denacionalizacija - trajanje najemnih in zakupnih razmerij - najem poslovnih prostorov za nedoločen čas - odpoved najemne pogodbe - odpovedni rok
Po določilu prvega odstavka 24. člena zakona o denacionalizaciji (ZDen) vrnitev denacionaliziranih stvari praviloma ne vpliva na obstoječa odplačna najemna, zakupna in njim podobna razmerja. Če pa so bila ta razmerja dogovorjena za dobo več kot 10 let, trajajo lahko največ 10 let od dneva pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (drugi odstavek citiranega člena). Le-teh razmerij (dogovorjenih za dobo več kot 10 let) po določbi tretjega odstavka citiranega člena ni mogoče odpovedati pred potekom pogodbenega roka, dokler ima najemojemalec, ki je fizična oseba, stvar v najemu kot poglavitni vir preživljanja sebe ali svoje družine.
lokacijsko dovoljenje - upravni postopek - pritožba - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - presojanje vseh pritožbenih navedb
Izpodbijana odločba je bila odpravljena, ker tožena stranka (MOP) ni presodila, ali je okrepčevalnica v 50 stanovanjski 8 nadstropni stolpnici v mestu dejansko manjša tiha obrtna dejavnost po občinskem odloku o sprejetju zazidalnega načrta.
pridobitev državljanstva z naturalizacijo - koristi države
Interes RS, da se oseba sprejme v državljanstvo RS z naturalizacijo po 13. čl. ZDS, ugotovi vlada RS, ki svoje ugotovitve ni dolžna posebej razlagati; prav tako tega ni dolžan razlagati upravni organ, ki prošnji ne ugodi.