ZIS člen 53. ZPD člen 20, 21, 24, 24/1-7, 35, 35/1, 35/4, 36, 36/1, 36/2.ZPPDPIS člen 5.
davčna osnova za storitve posebnih iger na srečo
1. Davčna osnova je vrednost vplačil, prejetih za udeležbo pri konkretni vrsti posebne igre na srečo, od katere se odbije vrednost dobitkov pri tej vrsti posebne igre na srečo.
2. Vrednosti dobitkov od žrebanja vstopnic ni mogoče odbiti od davčne osnove (posebnega) davka od prometa storitev posebnih iger na srečo. 3. Vstopninski žetoni so izkaz plačila vstopnine in ne izkaz plačila za udeležbo pri posameznih igrah na srečo. Zato njihove vrednosti ni mogoče upoštevati pri oblikovanju davčne osnove za posamezno vrsto igre na srečo.
denacionalizacijski upravičenec - pridobitev z odplačnim pravnim poslom - odškodnina
Če gre za zemljišče, ki ni bilo podržavljeno, ampak pridobljeno na podlagi odplačnega pravnega posla, s katerim pa je upravičenec pridobil nazaj podržavljene nepremičnine, gre za posebno situacijo iz 6. odstavka 42. člena ZDen, po kateri ima upravičenec pravico do odškodnine, ne more pa zahtevati vrnitve nepremičnin, ki so bile z istim pravnim poslom prenešene na občino.
ZZKat člen 13.ZUP člen 49, 246, 246/2, 256, 256/2.
parcelacija - obnova postopka - položaj stranke v postopku
V postopku parcelacije parcele je mejni ugotovitveni postopek sestavni del tega postopka, ki se izvede na kraju samem v sodelovanju s prizadetimi lastniki oz. uporabniki zemljišč, ki mejijo na parcelo, ki se deli.
V postopku o uvedbi obnove postopka se ne presoja, ali v resnici obstajajo okoliščine, ugotovljene ob inšpekcijskem pregledu o previsoko prikazanih stroških poslovanja in nenapovedanem prihodku, ampak gre samo za presojo, ali bi te okoliščine, če bi bile znane in uporabljene v postopku odmere davka, lahko pripeljale do drugačne odločbe.
pridobitev z naturalizacijo - trajni vir preživljanja
Oseba, ki prosi za sprejem v državljanstvo RS z naturalizacijo, mora po 4. točki 10. člena ZDRS imeti med drugim zagotovljen trajen vir preživljanja, najmanj v višini, ki omogoča materialno in socialno varnost, ta pogoj pa zgolj z navedbo, da so ji njeni starši in starejši brat pripravljeni pomagati pri preživljanju, ni izpolnjen, ker ni izkazano, da bi bil tak vir preživljanja iztožljiv.
ZOR člen 336. ZPP (1977) člen 40, 40/2, 40/3, 382, 382/3.
revizija - dovoljenost revizije - nedenarni zahtevek - opredelitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - pobot - istovrstnost terjatev
Za pobotanje morajo biti izpolnjeni splošni pogoji iz 336. člena ZOR - pobota se lahko dolžnikova terjatev proti upniku s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste.
Ker je plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča trajna zakonska obveznost, je pravilna odločitev upravnega organa, četudi je pri izračunu višine nadomestila uporabil vrednost točke, določene za preteklo leto.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODZ - POGODBENO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VS03438
KONVENCIJA O SOCIALNEM ZAVAROVANJU MED SFRJ IN AVSTRIJO člen 38. ZDE člen 2. ZBS člen 71. ZDP (1989) člen 16, 16/1. ZDP (1991) člen 53, 53/1.ZOR člen 190, 277, 277/1, 320, 377, 377/1, 395. ODZ paragraf 905.
prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (zakonita subrogacija) - zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - uporaba tujega (avstrijskega) prava - monetarni nominalizem - čista denarna terjatev kot prinosnina - valuta obveznosti - tuja valuta - kraj nastanka obveznosti (v tujini)
Po pridobitvi podatkov preko takratnega zunanjega ministrstva o vsebini avstrijskega prava v takih zadevah je ob uporabi 38. člena Konvencije o socialnem zavarovanju med takratno Jugoslavijo in Avstrijo (Ul. SFRJ, mednarodne pogodbe št. 1/67) sodišče ugotovilo, da je tako po naših kot po avstrijskih predpisih z izplačilom navedenega zneska prišlo do zakonite subrogacije.
Toženec v reviziji neutemeljeno ugovarja prisoji plačila v tuji valuti in tej valuti ustreznih zakonskih zamudnih obresti.
Sklicevanje na v prejšnji in sedanji državi edino zakonito plačilno sredstvo je pravno zmotno, tako pa je tudi sklicevanje na 395. člen ZOR. Tolar je zakonito plačilno sredstvo na območju Republike Slovenije (2. člen Zakona o denarni enoti Republike Slovenije - Ul. RS št. 17/91-I, 33/92), ne velja pa ta določba za plačila v tujini. Tudi 71. člen Zakona o Banki Slovenije (Ul. RS št. 1/91-I) določa, da se v domači valuti izkazujejo tiste obveznosti, pravice in posli med domačimi pravnimi osebami ter med občani in tujimi osebami, ki so bili sklenjeni oziroma so nastali na območju Republike Slovenije. Zato je prvo sodišče pravilno ugotavljalo, kje je obveznost med tujo osebo in tožencem nastala. Njegova ugotovitev, da je ta obveznost nastala v Avstriji, je materialnopravno pravilna.
Ker je terjatev tožeče stranke izvirno nastala v avstrijskih šilingih in ker gre za čisto denarno terjatev, je ta tako po določbi prvega odstavka 320. člena ZOR kot po drugem odstavku 905. paragrafa Občnega državljanjskega zakonika prinosnina. Plačati jo je treba na sedežu tožeče stranke, plačila v tuji valuti v tujini pa naši monetarni predpisi ne prepovedujejo.
Toženec se pravno zmotno sklicuje na določbo 395. člena ZOR, saj ta določa civilno sankcijo le za primer, ko se denarna obveznost v nasprotju z zakonom glasi na plačilo v tuji valuti. Navedena zakonska določba torej napotuje na druge zakone, predvsem na monetarne predpise, zato že prej po večinski teoriji in tudi pretežni sodni praksi ni bila prisilne, temveč dispozitivne narave. Naši monetarni predpisi pa ne prepovedujejo plačila v tuji valuti v tujini. Tega niso prepovedovali niti nekateri že v prejšnji državi veljavni predpisi, saj je na primer Zakon o deviznem poslovanju (Ul. SFRJ št. 66/85 do 85/89) v prvem odstavku 16. člena prepoved plačila v tuji valuti vezal le na domači teritorij takratne države. Taka zakonska ureditev je povsem razumljiva, saj ena država s svojimi predpisi ne more posegati v monetarne predpise druge države. Tudi sedaj veljavni Zakon o deviznem poslovanju (Ul. RS št. 1/91-I, 71/93, 63/95), ne prepoveduje plačila v tuji valuti v tujini, saj po določbi prvega odstavka 53. člena navedenega zakona domače fizične osebe pridobivajo devize v skladu s tem zakonom, z njimi prosto razpolagajo ter jih v skladu s tem zakonom lahko prenašajo in vršijo plačila v tujino.
Določbo 395. člena ZOR je po vsem obrazloženem treba razlagati v okvirih, ki jih določajo sedanji predpisi, saj se bo tudi plačilo izvršilo šele sedaj.
ZDen člen 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 9, 35, 35/1, 35/2.
ugotovitev državljanstva - nelojalno ravnanje zoper interese narodov in države FLRJ (članstvo v "Kulturbundu")
V postopku ugotavljanja državljanstva po 3. odst. 63. čl. ZDen mora upravni organ dati stranki, ki v postopku trdi, da denacionalizacijski upravičenec ni bil član Kulturbunda, ker je imel kot član Štajerske domovinske zveze le zeleno izkaznico (začasni član) ne pa rdeče (stalni član - član Kulturbunda), možnost, da za to trditev predloži konkretne dokaze, saj je ta okoliščina pomembna za odločitev.
ZPP (1977) člen 186, 186/2, 382, 382/2.ZOR člen 154, 154/1. ODZ paragraf 1191, 1215.
revizija - dovoljenost revizije - sprememba tožbe z razširitvijo tožbenega zahtevka - opredelitev vrednosti spornega predmeta pri nedenarnem zahtevku - povrnitev škode - krivdna odgovornost - element protipravnosti
Tožbeni zahtevek za izročitev predmetov, ki naj bi jih toženec neupravičeno odpeljal pred razdružitvijo premoženja družbe, je premoženjskopravne narave.
Kadar je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, predmet tožbenega zahtevka pa ni denarni znesek, mora po določbi drugega odstavka 186. člena ZPP tožnik v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta. Po tej določbi je v takih sporih navedba vrednosti spornega predmeta posebna sestavina tožbe in način, s katerim si tožnik zagotovi pravico do revizije. Ker tožnica ob spremembi tožbe z razširitvijo na tožbeni zahtevek za izročitev predmetov vrednosti spora glede razširjenega dela tožbenega zahtevka ni ocenila, si glede tega dela ni zagotovila pravice do revizije.
Tožnica je svoj odškodninski zahtevek za izpad najemnine kasneje le za šest mesecev, ki bi jo prejemala, če bi lahko opremljene poslovne prostore oddala v najem, utemeljevala s trditvijo, da je toženec po njeni odpovedi družabniške pogodbe neupravičeno odpeljal opremo, zlasti kuhinjo. Za nekatere predmete, med njimi prav za kuhinjo, pa sta sodišči ugotovili, da gre za toženčeve stvari in da zato v njegovem ravnanju ni protipravnosti, torej enega od štirih osnovnih elementov za obstoj odškodninskega delikta iz 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih.
revizija - dovoljenost revizije - določitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - odločanje sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe prve stopnje zaradi ugotovitve drugačnega dejanskega stanja - obvezna obravnava pri sodišču druge stopnje
Sodbo sodišča prve stopnje je zaradi drugače ugotovljenega dejanskega stanja sicer mogoče spremeniti, vendar le na podlagi obravnave pri sodišču druge stopnje (1. točka 373. člena ZPP).
vrnitev zaplenjenega premoženja - povrnitev dejanske vrednosti - zavezanec za vrnitev - lokalna samouprava
Ob vložitvi predloga (12. 10. 1992), v času izdaje prvostopnega sklepa (7. 12. 1993) in v času, ko je bil izdan izpodbijani pravnomočni sklep drugostopnega sodišča (17. 11. 1994) nove občine kot samoupravne lokalne skupnosti še niso bile ustanovljene.
Odločitvi sodišč druge in prve stopnje, ki sta ob upoštevanju dejstva, da je zaplenjeno premoženje prevzela nasprotna udeleženka, plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje naložili v breme nasprotne udeleženke, zato materialnopravno nista bili nepravilni.
S 1.januarjem 1995 in uveljavitvijo zakona o ustanovitvi novih občin ter določitvi njihovih območij - Ur. list RS, št. 60/94, pa je nastala pravna situacija, ki jo razrešuje odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije opr. št. U - I - 43/96 z dne 16. 10. 1997, ki je objavljena v Uradnem listu RS, št. 67/97. V obravnavanem primeru je namreč postopek odločanja o odškodnini zaradi zaplembe premoženja že pravnomočno končan, kar pomeni, da že obstoji tudi izvršilni naslov. Zato je v skladu z drugo alineo izreka odločbe Ustavnega sodišča opr. št. U - I - 43/96 z dne 16. 10. 1997, Ur. l. RS, št. 67/97 obveznost plačila odškodnine prešla na Republiko Slovenijo.
Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 1.
zaščitena kmetija - dedovanje
V Zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev ni podlage za odločanje o predlogu za povečanje obsega zaščitene kmetije z zemljišči, ki niso last predlagatelja.
nezakonita uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja - revizija - dovoljenost revizije - revizijski razlogi - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Toženca sta sklenitev s strani tožeče stranke ponujene najemne pogodbe odklonila. Zato, kot sta materialnopravno pravilno ugotovili tudi sodišči druge in prve stopnje, zasedata tožnikovo stanovanje brez pravnega naslova.
razmerja med starši in otroci - ugotavljanje očetovstva - dolžnost preživljanja otrok - določitev višine preživnine za otroke
Na strani tožeče stranke je upoštevano, da druga tožnica ni zaposlena. Prejema starševski dodatek v znesku 14.000,00 SIT in otroški dodatek 6.300,00 SIT. Toženec pa ima osebni dohodek približno 75.000,00 SIT in preživlja še enega otroka. Glede na premoženjske razmere tožeče stranke je potrebno, da toženec prevzame večji del stroškov preživljanja ml. tožnika, med tem ko mora za dejansko nego in oskrbo otroka skrbeti tožnica. Zato je preživnina v mesečnem znesku 15.000,00 SIT utemeljena.
denacionalizacija stavbnih zemljišč - pravica uporabe - upravičenec do denacionalizacije
Glede na 31. člen ZDen tistemu, ki ni upravičenec (podedoval je uporabno pravico na stavbnem zemljišču), ni mogoče vzpostaviti lastninske pravice v njegovo korist. To omogoča 2. člen Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL).