CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00091640
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15, 458, 458/1. OZ člen 3, 198, 333, 583, 583/3. SPZ člen 116, 116/2.
uporabnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - dovozna pot - avtonomija strank - prekarij - trajno pogodbeno razmerje - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti
Pritožnica zatrjevane protispisnosti ne konkretizira, iz nadaljnjih pritožbenih navedb pa je razvidno, da sodišču prve stopnje v resnici očita zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar v sporih majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
Ugotavljanje vsebine pogodbe oziroma posameznih pogodbenih določil predstavlja dejansko vprašanje.
V 5. členu pogodbe o vzajemnih razmerjih podeljene trajne pravice uporabe spornih nepremičnin ni mogoče pravno opredeliti kot prekarij, ki bi ga bilo mogoče kadarkoli preklicati.
Ker se odpoved na podlagi 333. člena OZ nanaša na prenehanje celotnega razmerja, obveznost tožeče stranke dopuščati uporabo spornih nepremičnin pa je zgolj ena od zavez znotraj celovitega obligacijskega razmerja, tudi 333. člen OZ ne more predstavljati pravne podlage za preklic tožničinega soglasja k uporabi dovozne poti in zunanjih dostopnih površin iz 5. člena pogodbe o vzajemnih razmerjih.
sklep o stroških - povod za tožbo - umik tožbe - stroški pravdnega postopka pri umiku tožbe - izpolnitev zahtevka - dolžnost povrnitve pravdnih stroškov v primeru umika tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka - najemna pogodba za določen čas - rok za izpraznitev in izročitev stanovanja
Pomembno je, da je tožnik na podlagi ravnanja tožencev pred začetkom pravde lahko sklepal, da bo za varstvo svojih interesov potrebna sodna intervencija. Odločitev, da sta toženca dolžna tožniku povrniti njegove pravdne stroške, je zato pravilna.
delovna nesreča - nepremoženjska in premoženjska škoda - poškodbe nog - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - objektivni element - subjektivni element - odškodnina za telesne bolečine - obseg in trajanje telesnih bolečin - odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti - objektivno in subjektivno merilo skaženosti - odpoved potovanja - stroški odpovedi
Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka za povrnitev stroškov iz naslova odpovedanega izleta na Malto temelji na ugotovitvi, da za tožnika sklenitev zavarovanja za riziko odpovedi ne bi pomenila nesorazmernih naporov oziroma žrtvovanja, v primeru škodnih dogodkov po vplačilu izleta pa se škoda običajno tudi povrne. V postopku se ni izkazalo, da bi bila tožniku ta škoda povrnjena, pritožbeno sodišče pa mu tudi pritrjuje, da pri nizkih cenah letalskih vozovnic sklenitev zavarovanja za riziko odpovedi ni smotrna. Zato je pritožba tožnika v tem delu utemeljena.
dvom v dokazno oceno - primernost dokaza - pritožbena obravnava
Ker so v slovenskem procesnem pravu vsi dokazi glede na njihovo pomembnost v medsebojnem razmerju prirejenosti, lahko sodišča dejstva, za ugotovitev katerih je potrebno posebno strokovni znanje, res ugotovi tudi s pomočjo drugih dokaznih sredstev, kakor opozarja tožnica v odgovoru na pritožbo, vendar mora imeti sodišče za to, da se v dokazni oceni ne opre na izvedensko mnenje, res prepričljive argumente (npr. dokazna stiska).
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - sklepčnost tožbe - trditvena podlaga - priznana dejstva - nesporna dejstva - dokazni postopek
Priznanih dejstev v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZPP ni treba dokazovati, zato sodišče prve stopnje glede njih ni bilo dolžno izvajati dokaznega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00092090
SPZ člen 11, 11/1. DZ člen 67. ZD člen 138, 163, 212, 212-1, 213. ZPP člen 214, 214/2.
spor o zapuščini - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - zakonska domneva - domneva lastninske pravice - domneva skupnega premoženja - kdo mora biti napoten na pravdo - stranka, katere pravica je manj verjetna - manj verjetna pravica dediča - trditvena in dokazna podlaga - dokazna ocena sodišča - priznanje dejstev - sprememba izjave - nepreklicnost izjave - nepreklicnost dedne izjave
Na pot pravde mora sodišče napotiti tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (213. člen ZD). Meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, zakon ne predpisuje, zato sodišče to presodi glede na okoliščine konkretnega primera, upoštevajoč trditve in dokaze strank, na katere opirajo svoje zahtevke.
V obravnavanem primeru nasproti stojita dve zakonski domnevi, in sicer domneva lastninske pravice iz prvega odstavka 11. člena SPZ in domneva, ki jo DZ vzpostavlja glede skupnega premoženja zakoncev.
Domneva o skupnem premoženju, ki bi nastalo med trajanjem zakonske zveze, ni podana, saj sta se zapustnik in pritožnica poročila leta 2012, sporna nepremičnina pa je bila kupljena in hiša zgrajena v letih 2007-2008.
ZGD-1 člen 402, 405, 415, 418, 418/2, 421. ZSReg člen 34, 34/1.
izbris subjekta iz sodnega registra - postopek redne likvidacije - izbris družbe v likvidaciji iz sodnega registra - pritožba zoper sklep o izbrisu iz sodnega registra - pritožba upnika - neporavnane obveznosti
Pritožnica ne trdi, da niso bile izpolnjene predpostavke iz prvega odstavka 34. člena ZSReg za vpis izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra. Trdi le, da ta nima poravnanih vseh obveznosti. Pri tem izrecno ne izpodbija izjave upravitelja, da so poravnane vse "znane" obveznosti, oziroma ne navede dejstev in okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je upravitelju terjatev upnice bila znana oziroma lahko bila znana. Upnik, ki ni prijavil terjatve oziroma je nanjo opozoril šele v pritožbi zoper sklep o izbrisu subjekta vpisa iz sodnega registra po opravljenem postopku redne likvidacije, ne more uspeti z golimi trditvami, da subjekt vpisa nima poravnanih vseh obveznosti.
ZFPPIPP člen 46, 48, 98, 98/1, 98/1-1, 118, 118-1, 121, 121/1. URS člen 158. ZPP člen 350, 350/2, 360, 365, 365-2, 366.
razrešitev upravitelja po uradni dolžnosti - pravnomočnost sklepa - vezanost na pravnomočen sklep - načelo hitrosti postopka - navodila sodišča upravitelju
Upravitelj mora ravnati v postopku v skladu s pravnomočnimi sklepi sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na razdelitev posebnih razdelitvenih mas. Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom. Upravitelju in tudi vsem, ki se poklicno udeležujejo zakonsko urejenih postopkov, je kakšna od variant te opredelitve znana (158. člen Ustave Republike Slovenije), saj vsa procesna dejanja v teh postopkih tako ali drugače težijo k pravnomočnosti.
Načelo hitrosti postopka zahteva, da postopek poteka hitro in brez nepotrebnega zavlačevanja. Pravočasno in pravilno opravljanje nalog upravitelja pomembno vpliva na tek (hitrost) postopka in uresničitev pravic upnikov.
Zaradi vztrajnega nasprotovanja upravitelja, ki ne spoštuje pravnomočnih sklepov sodišča prve stopnje, je porušeno zaupanje v strokovnost in delo upravitelja, kar je razlog za njegovo razrešitev.
OZ člen 6, 6/2, 144, 144/1. ZPP člen 153, 153/3, 243, 358, 358-5.
vmesna sodba - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - poklicna skrbnost - odgovornost drugih za mladoletnika - trditveno in dokazno breme toženca - predujem za izvedenca - dolžna skrbnost kot pravni standard
Razpoložljivo dokazno gradivo je sodišču prve stopnje omogočalo odločitev o tožbenem zahtevku. Okoliščine primera niso terjale izvedbe dokaza z izvedencem (prim. 243. člen ZPP). Sodišče prve stopnje bi lahko sámo, brez izvedenca, na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja napolnilo pravni standard dolžne skrbnosti.
SPZ člen 77. ZKN člen 100. Pravilnik o vodenju podatkov katastra nepremičnin (2022) člen 32
sodna ureditev meje - meja med javnim dobrim in zasebnim zemljiščem - stanje katastra - stanje v zemljiškem katastru - katastrski podatek - najverjetnejša katastrska meja - natančnost meril - s predpisano natančnostjo urejena meja - novozgrajeni objekti - urejena meja - izvedenec geodetske stroke
Sodišče pri ureditvi meje ni odstopilo od sodne prakse, saj je upoštevalo, da se meja med javnim dobrom in zasebnim zemljiščem uredi po stanju v katastru. Najverjetnejšo katastrsko mejo (zlasti mejo v smeri zahod in vzhod od ceste kot javnega dobra) je uredilo ob upoštevanju koridorja natančnosti in stanja v naravi, to je naravnih in grajenih objektov daljšega obstoja, kot predvideva Pravilnik in kot izhaja iz mnenja v tem sodnem postopku postavljenega sodnega izvedenca geodetske stroke. Glede na starost katastrskih podatkov (preko 200 let) najverjetnejša katastrska meja ni stoodstotno zanesljiva in natančna, vendar se nahaja znotraj koridorja dopustnih odstopanj.
Odločanje sodišča po najverjetnejši katastrski meji pomeni odločanje po stanju v katastru. Določitev meje po najverjetnejši katastrski meji ne indicira, da gre za pomanjkljivosti ali napake v katastru, temveč je posledica nenatančnosti geodetskih podatkov, upoštevajoč koridor natančnosti in stanja v naravi. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče v skladu s 100. členom ZKN najprej ugotoviti napako v katastru, oziroma da bi morala biti ta ugotovljena v upravnem postopku.
motenje posesti - določen zahtevek - oblika zahtevka v sporih zaradi motenja posesti - opis motilnega ravnanja - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - odmera stroškov - urnina - nagrada za zastopanje na naroku
K sklepu priložena fotografija je dokazno sredstvo, ki omogoča nazornejšo predstavo o zatrjevanem motilnem ravnanju. Zahtevek je bil oblikovan jasno, določno in v skladu s sodno prakso. Opisan je bil način motenja in zahtevana vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja, vključno s prepovedjo bodočega motenja.
korist mladoletnega otroka - sprememba odločitve o stikih - vikend - stiki med počitnicami - skupno starševstvo - sodna poravnava - sprememba sodne poravnave - sprememba okoliščin - preživnina
Sodna poravnava ima pomen in moč pravnomočno razsojene stvari (res transacta); četudi je v družinskih postopkih sklenjeno sodno poravnavo bistveno lažje spremeniti kot pa na primer v pravdnem postopku, je poseg v pravnomočno urejeno razmerje dopusten le, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka, spremembe pa morajo biti bistvene in pravno relevantne.
Predlagateljica pravilno izpostavlja, da je pomembna razlika, ali preživlja z otrokoma cel dan oziroma vikend, torej od jutra do večera, ali pa zgolj popoldneve. Jasno je, da je otrok, ko pride iz šole, vsaj deloma utrujen, ima tudi različne obveznosti in izvenšolske dejavnosti, in četudi v prvih razredih osnovne šole teh obveznosti ni veliko, se stiki urejajo za naprej in treba jih je urediti čim bolj celovito in dolgoročno. V višjih razredih osnovne šole in v srednji šoli bo šolskih obveznosti vedno več, zelo verjetno tudi več drugih aktivnosti, tako da bo prosti čas med vikendi še toliko pomembnejši. Tu ne gre zgolj za interese oziroma koristi staršev, saj je tudi za otroka zelo pomembno (otrokova korist), da ima možnost z vsakim od staršev preživeti približno enak del kakovostnega prostega časa.
ugovor tretjega v izvršilnem postopku - izvršba na premičnine - preuranjen ugovor tretjega
Tretji ima pravico, da verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, vendar pa je to možno šele takrat, ko je ta predmet individualiziran, torej praviloma takrat, ko se izvršba že opravlja, saj je praviloma s sklepom o izvršbi (kot je to tudi v tem konkretnem primeru) izvršba dovoljena na neopredeljene dolžnikove premičnine in ne na točno določene premičnine, pa čeprav so lokalizirane z naslovom stanovanja na naslovu dolžnika. Predmeti izvršbe v tej zadevi sploh še niso bili zarubljeni in s tem individualizirani, kljub temu, da je izvršitelj že poizkusil opraviti rubež, ki pa zaradi dolžnikove odsotnosti ni bil izveden. Zato je ugovor tretje v trenutku, ko do rubeža in cenitve premičnin še ni prišlo, preuranjen.
Pravico do odpravnine določa prvi odstavek 833. člena OZ. Zastopnik pridobi pravico do odpravnine, če je naročitelju pridobil nove stranke ali je občutno povečal posle z dosedanjimi strankami.
izvršilni naslov - sodna poravnava - stiki staršev z otrokom - izvršba s prisilitvijo z denarno kaznijo - sprememba izvršilnega naslova - začasna odredba - učinek sklepa o izvršbi - ustavitev izvršbe - nepravnomočnost sklepa o začasni odredbi - namen denarne kazni
Upnik ne prereka, da je bila v času odločanja sodišča prve stopnje dne 28. 10. 2025 že izdana začasna odredba, ki je spremenila dotedanji način in čas izvrševanja stikov, določen po prejšnjem izvršilnem naslovu, ki je bil podlaga za izdajo sklepa o izvršbi v tej izvršilni zadevi. To pa je že zadosten pogoj, da je sodišče prve stopnje uporabilo 76. členu ZIZ, po katerem sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega, oziroma če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti.
To, da začasna odredba še ni pravnomočna, ne zadrži njene izvršitve, ima pa tudi naravo sklepa o izvršbi. Že zaradi slednjega ne bi hkrati mogla teči dva nasprotujoča si izvršilna postopka.
elaborat ureditve meje - nagrada in povračilo stroškov za izvedensko delo - plačilo nagrade za opravljeno delo - izvedenina - zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja - računanje roka - zmanjšanje nagrade
Z izdelavo skice in elaborata je izvedenec zamujal 8 dni. Pritožbeno sodišče je zato za 8 % znižalo nagrado izvedencu, ki mu je bila sicer priznana za izdelavo skice in elaborata.
izvršba na podlagi verodostojne listine - zavrženje predloga - verodostojna listina - posojilna pogodba - neodpravljiva pomanjkljivost
Če se je upnik v predlogu za izvršbo skliceval na verodostojno listino pod kataloško številko 8, kar pomeni verodostojno listino po drugih zakonih, hkrati pa verodostojno listino označil kot "posojilna pogodba", te pomanjkljivosti v nadaljevanju ni mogoče sanirati: pogodba kot taka namreč ne pomeni verodostojne listine, upnik pa bo lahko za njeno realizacijo sprožil pravdo. Če je upnik napačno označil verodostojno listino in sicer razpolaga z listino, ki ustreza pogojem iz ZIZ, zaradi zavrženja prvotnega predloga ni izključena ponovna vložitev predloga za izvršbo.
osebni stečaj nad dolžnikom - izvršilni naslov - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - odpust obveznosti - pravni interes za pravdo
Neutemeljeno upnica uveljavlja, da je sklep o preizkusu terjatev, izdan v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom, izvršilni naslov. Odločitev, ki ima naravo izvršilnega naslova, se sprejme kvečjemu v sklepu o končanju postopka osebnega stečaja.
V primeru, ko je tožnica za uveljavitev svoje terjatve začela pravdni postopek pred začetkom postopka osebnega stečaja, ki se je končal z izdajo sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, v postopku osebnega stečaja pa je bila tožničina terjatev priznana in je bil tudi izdan sklep o odpustu obveznosti, ki na tožničino terjatev ne učinkuje, se določbi prvega in osmega odstavka 301. člena ZFPPIPP smiselno uporabita tako, da ima upnik lahko še vedno pravni interes za uveljavitev te terjatve v pravdi, ravno zato ker v postopku osebnega stečaja ne more pridobiti izvršilnega naslova.
OZ člen 12, 432. ZPPDej člen 5, 5/1, 8, 8/1, 16, 16/4.
gospodarski spor majhne vrednosti - pokopališka in pogrebna dejavnost - razlaga zakonske določbe - izvajalec javne službe - obvezna gospodarska javna služba - pogrebne storitve - dežurna služba - plačnik storitve - poslovna praksa med strankama - pristop k dolgu
Javni interes terja, da se javna služba redno izvaja in da so dobrine oziroma storitve, ki jih zagotavlja, vsem dostopne pod enakimi pogoji (načelo enakosti). Višje sodišče se strinja s prvostopenjskim, da iz pravice do svobodne gospodarske pobude ne izhaja zahteva, da lahko tudi zasebni izvajalci pogrebne dejavnosti opravljajo storitve 24-urne dežurne službe hkrati z izvajalci, ki so bili za opravljanje dejavnosti določeni s strani občin, in da odločitev o opravljanju določene dejavnosti v obliki javne gospodarske službe zato vključuje tudi odločitev o prepovedi opravljanja te dejavnosti oziroma njenih storitev na trgu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00092164
ZPP člen 318. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24, 24/1. OZ člen 88, 92, 121, 239
plačilo stroškov - parkiranje - uporaba parkirišča - dejavnost garažnih hiš - uporaba stvari brez plačila - dejanska uporaba stvari - neplačilo obveznosti - iztek časa najema - trajanje - dnevna evidenca - splošni pogodbeni pogoji - ničnost določbe splošnih pogojev - plačilo najemnine - kršitev pogodbe - nadomestilo za uporabo - višina nadomestila - izdaja zamudne sodbe - neizvedba predlaganega dokaza
Po splošnih pravilih OZ ima pogodbena stranka v primeru kršitve pravico zahtevati izpolnitev in povrnitev škode (239. člen). Razkorak med višino zahtevka, izračunanega na podlagi Splošnih pogojev (3.471 EUR), in višino toženčeve obveznosti, ki jo dolguje po sodbi in ki je ugotovljena ob upoštevanju splošnih pravil za kršitev pogodbe (273 EUR), utemeljuje sklepanje, da si je tožnica s Splošnimi pogoji izgovorila nesorazmerno visoko nadomestilo. Ob dejstvu, da gre za enostransko določen pogoj (pogodbeni stranki se o njem nista pogajali) in da vodi k znatno višji obveznosti potrošnika, kot bi jo imel po splošnih pravilih OZ, je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da določba Splošnih pogojev povzroča znatno neravnotežje v pravicah in obveznostih pogodbenih strank in je zato nična.