CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI ZAVODI
VDS00086088
ZDR-1 člen 44. ZPP člen 44, 44/2.
dejansko opravljanje drugega dela - ustrezno plačilo - načelo pacta sunt servanda - plačilo za delo - stroški postopka - vrednost spornega predmeta
Delavec je upravičen do plače tistega delovnega mesta, katerega delo mora dejansko opravljati in je delovno mesto višje vrednoteno kot tisto, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Stališče, da delavec zaradi spoštovanja načela pacta sunt servanda ni upravičen do plačila za dejansko opravljeno delo, kljub temu, da mu delodajalec ni zagotavljal dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi oziroma mu je mimo sklenjene pogodbe o zaposlitvi odrejal dela in naloge višje vrednotenega delovnega mesta, bi bilo v nasprotju z delodajalčevo obveznostjo ustreznega plačila za opravljeno delo (44. člen ZDR-1).
Tožena stranka oceni višine spornega predmeta ni ugovarjala. Sodišče prve stopnje je posledično pri odmeri stroškov postopka pravilno upoštevalo vrednost spornega predmeta, kot jo je ocenil in obrazložil tožnik (drugi odstavek 44. člena ZPP).
MKPI člen 3a. URS člen 2, 34, 35, 52. DZ člen 239, 239/2, 239/3, 263.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbništvo nad odraslo osebo - namen skrbništva - varovanje pravic in pravnih koristi - izbira skrbnika - naloge skrbnika - omejitev poslovne sposobnosti - veljavnost pravnih poslov
Postavitev posameznika pod skrbništvo in določitev nalog, ki naj jih v imenu in za račun varovanca opravlja skrbnik, ne pomeni samodejnega odvzema poslovne sposobnosti varovancu. Če torej sodišče določi, da je naloga skrbnika razpolagati z varovančevimi dohodki, to samo po sebi ne pomeni, da je to isto razpolaganje varovancu samemu prepovedano. Oseba z oviranostjo pri razsojanju pa lahko glede na konkretne okoliščine svojega primera potrebuje globljo zaščito. Takšno, da ji sodišče tudi omeji pravico samostojnih ravnanj na področju, ki ga je poverilo skrbniku (z drugimi besedami: omeji poslovno sposobnost, tako da sme varovanec določena ravnanja opravljati le z dovoljenjem skrbnika ali da jih sme opravljati le skrbnik). To stori sodišče, kadar ugotovi obstoj realne nevarnosti, da bo varovanec mimo skrbnika samostojno vstopal v pravna razmerja in si s tem povzročil resno osebno ali premoženjsko škodo.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00086682
KZ-1 člen 257, 258. ZJU člen 33, 33/2. ZDR-1 člen 20, 20/2, 33, 34, 37, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. ZNPPol člen 3, 3-16, 118. ZODPol člen 2, 17, 19, 19/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - policija - pravočasnost podaje odpovedi - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - kaznivo dejanje nevestnega dela v službi - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - nadaljevano dejanje - začetek teka roka
Ni pomembno, kdaj za kršitev izvejo vodje organizacijskih enot, temveč kdaj se je seznanil predstojnik Policije.
Za nadaljevano kršitev gre takrat, ko njeno izvrševanje traja (npr. dnevno neopravljanje dela). S tem, ko tožnik ni sproti dnevno beležil svojih nalog v Dnevniku dela za leto 2021 oziroma v Excelovih preglednicah skladno z navodili vodje, je opustil svojo delovno obveznost, ta opustitev pa je trajala vse do konca leta 2021 oziroma do 17. 1. 2022. To pa pomeni, da v tem primeru rok za podajo izredne odpovedi ni pričel teči že z dnem, ko je tožnik prvič opustil dolžno ravnanje, temveč najkasneje z dnem, ko je ta opustitev prenehala. Vse dotlej je namreč ta kršitev trajala.
ZPP člen 154, 154/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9.
socialni spor - stroški postopka - uspeh strank v postopku - potni stroški stranke
Pri odločitvi o uspehu stranke v socialnem sporu je odločilno, da je bila tožba potrebna in da toženec v predsodnem postopku ni pravilno ugotovil dejanskega stanja.
Ker tožnik v pritožbi konkretno ne oporeka z izpodbijanim sklepom priznanim stroškom toženke, njihovi odmeri in izračunu, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo le v okviru razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti.
namen izvedbe postopka osebnega stečaja - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - pravni interes - odpust obveznosti - dolžnik nima premoženja
Predlog za odpust obveznosti lahko dolžnik sicer vloži do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja (398. člen ZFPPIPP), vendar zgolj zaradi hipotetične možnosti, da bo tak predlog tudi dejansko vložen, postopka osebnega stečaja ni mogoče začeti, če ne obstajajo možnosti, da bi bil dosežen vsaj primarni namen tega postopka.
obnova postopka - zahteva za obnovo kazenskega postopka - nova dejstva in dokazi - nekonkretizirane navedbe - zavrženje zahteve za obnovo kazenskega postopka
Na pritožbene navedbe glede 1. priče B. B., kateri naj bi se ukvarjal s sumljivimi posli, bil imetnik sumljivega premoženja, utajeval davke in ravnal pri oddaji stanovanj tudi v nasprotju z minimalnimi bivanjskimi standardi, ob tem pa naj bi ta priča obsojencu po telefonu grozila in bila zaradi tega prijavljena na policijo; 2. priče C. C., katere osebne okoliščine naj bi izkazovale njeno splošno nezanesljivost; ter 3. priče D. D., ki naj bi se nahajala v kritičnem času v povsem drugem delu stavbe kot obsojenec, sodišče druge stopnje odgovarja, da ne presegajo obsojencu lastnih dokaznih zaključkov v zvezi z realiziranim dokaznim postopkom, ki so po vsebini nasprotni dokazni presoji v pravnomočni sodbi.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7. SPZ člen 72. OZ člen 140, 140/1. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ( Rim II ) člen 4, 4/2.
zahteva za plačilo odškodnine - skupni lastniki - materialna škoda na vozilu - civilnopravno razmerje z mednarodnim elementom - dolžno ravnanje
Skladno z določili Uredbe (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II) je sodišče prve stopnje za presojo zadeve pravilno uporabilo slovensko materialno pravo.
Skupni lastniki so dolžni skupno in sporazumno skrbeti za predmet skupne lastnine. To izhaja tako iz določila 72. člena SPZ kot tudi iz smiselne uporabe določil OZ o skupnosti in 69. člena DZ. Če se glede uporabe in upravljanja tega premoženja ne morejo sporazumeti, OZ v drugem odstavku 1005. člena predvideva možnost sprožitve nepravdnega postopka, v katerem sodišče imenuje upravitelja, ki odloča o skupnih zadevah. S tem bi tožnik lahko preprečil propadanje vozila in nastanek škode.
Tožnik je s svojim pasivnim ravnanjem konkludentno privolil v nastanek škode.
S kršitvijo svojega dolžnega ravnanja glede skupne stvari je na svojo škodo toženki dovolil, da je ta opustila svojo dolžnost oziroma privolil v dejanje, ki posega v njegove pravice. S tem pa je podan zakonski dejanski stan iz prvega odstavka 140. člena OZ.
sodna taksa za ugovor - pobotni ugovor - nastanek taksne obveznosti - opredelitev vrednosti tožbenega zahtevka - nov plačilni nalog - načelo prepovedi reformatio in peius
Sodišče prve stopnje je sodno takso za ugovor zaradi pobota pravilno odmerilo od vrednosti v pobot uveljavljene terjatve.
Prepoved poslabšanja za taksnega zavezanca v postopku odmere takse, ko nasprotna stranka sploh ne nastopa, ne pride v poštev.
obravnavanje pred sodiščem - predlog za obnovo postopka - nepravilna vročitev - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - pravica do izjave - enako varstvo pravic - sodno varstvo - pravica do pravnega sredstva
Nevročitev oziroma nepravilna vročitev izdanega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne pomeni obnovitvenega razloga iz 2. točke 394. člena ZPP v zvezi s 63. členom ZIZ.
Sodišče druge stopnje se sicer strinja, da seznanitev z izdano sodno odločbo, na katero tretji odstavek 42. člena ZIZ veže začetek teka 30-dnevnega roka za vložitev predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, ne pomeni nujno prejema oziroma (pravilne) vročitve te sodne odločbe. Vendar pa to ne pomeni, da je mogoče začetek teka tega roka vezati na seznanitev z vsakim dejstvom, na podlagi katerega bi se dolžnik lahko seznanil, da zoper njega teče izvršilni postopek.
V skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo je pravilna vročitev sodne odločbe stranki v postopku eden od ključnih procesnih instrumentov za uresničevanje pravice do izjave kot bistvenega elementa pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), za uresničevanje pravice do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave) in še zlasti za uresničevanje pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave). Institut razveljavitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti je namenjen odpravi kršitev, ki so posledica nepravilne vročitve oziroma nevročitve sodne odločbe, zlasti pa zagotovitvi možnosti, da lahko stranka zoper sodno odločbo vloži pravno sredstvo in s tem uveljavi svojo pravico do sodelovanja v postopku in pravico do pravnega sredstva. Pri presoji začetka teka roka za vložitev predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnost in izvršljivosti sklepa o izvršbi in pravočasnosti takega predloga je zato treba imeti v vidu tudi zgoraj navedene ustavno zagotovljene pravice dolžnika in izhajati iz pravice dolžnika do poštenega sodnega postopka. Pojem seznanitve z izdano sodno odločbo je zato mogoče vezati le na tiste dejanske okoliščine, na podlagi katerih se je dolžnik lahko nedvomno seznanil s tem, da je bil zoper njega izdan sklep o izvršbi, in na podlagi katerih je, ob dolžnikovem vedenju, da mu ta sklep ni bil vročen, od dolžnika mogoče utemeljeno pričakovati, da ustrezno ukrepa. Povedano drugače, začetek teka 30-dnevnega roka je treba vezati na tista dejstva, iz katerih nedvoumno izhaja, da je bil dolžnik seznanjen z izdajo sklepa o izvršbi. Le v takem primeru je namreč mogoče šteti, da dolžnik, ki predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi v navedenem roku ni vložil, možnosti sodelovanja v postopku in učinkovitega varstva svojih pravic ni izkoristil zaradi svoje lastne pasivnosti.
delitev skupnega premoženja - napotitev na pravdo zaradi spora o predmetu delitve - spor o predmetu delitve - prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - spor o obsegu skupnega premoženja
Po določbi drugega odstavka 155. člena ZNP-1 odloči sodišče o delitvi skupnega premoženja v nepravdnem postopku, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikosti njihovih deležev. Če pa je med udeleženci spor o predmetu delitve ali velikosti njihovih deležev, sodišče v skladu z 9. členom ZNP-1 prekine nepravdni postopek in jih napoti, da v določenem roku sprožijo pravdni postopek za rešitev tega vprašanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00084943
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7,7/1. URS člen 22. OZ člen 6, 87, 87/1, 111, 111/3, 193, 198, 299, 346, 352, 352/3, 366, 378. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9, 21, 21/3. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14. ZVPot člen 22, 22/4, 24, 24/1, 24/1-3.
kreditna pogodba v CHF - tipska pogodba - ničnost kreditne pogodbe - valutna klavzula v CHF - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - pojasnilna dolžnost banke - slaba vera banke - zastaranje kondikcijskega zahtevka - začetek teka zastaralnega roka - splošni petletni zastaralni rok - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - tek zakonskih zamudnih obresti
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz splošnega petletnega zastaralnega roka (346. člen in tretji odstavek 352. člena OZ), pri začetku teka zastaranja roka (366. člen OZ) pa je pravilno upoštevalo merila iz sodne prakse SEU, ki jih je povzelo Vrhovno sodišče RS v precedenčni odločbi II Ips 14/2020 z dne 6. 11. 2020 in kasneje še v II Ips 67/2021 z dne 21. 7. 2021.
Toženki je še pojasniti, da se po izrecni določbi tretjega odstavka 21. člena ZPotK za potrošniške pogodbe poleg ZPotK uporabljajo tudi določbe drugih predpisov, ki so za potrošnika ugodnejše. Tak predpis je ZVPot, ki ureja širši obseg pravic potrošnika oziroma obveznosti ponudnika, ki niso izrecno (drugače) urejene v ZpotK.
Sodišče druge stopnje zavzema stališče, da je toženka prišla v zamudo z izpolnitvijo obveznosti z vložitvijo tožbe, saj predhodno tožnika od nje nista zahtevala vrnitve preveč plačanega denarja.
OZ člen 5, 7, 561, 561/2, 561/3, 562, 562/1, 563, 563/1, 563/3.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - pogoji za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju - prevzem obveznosti - privolitev dediča - skupno življenje - neznosnost skupnega bivanja - spremenjene razmere - načelo vestnosti in poštenja - prepoved zlorabe pravic - neizpolnjevanje obveznosti
Zakon za privolitev dedičev ne zahteva posebne obličnosti, zato je privolitev k prevzemu obveznosti preživljalca lahko dana izrecno ali s konkludentnim ravnanjem (npr. dejanskim izpolnjevanjem obveznosti).
V pogodbi dogovorjene obveznosti ne zahtevajo skupnega življenja niti to v pogodbi ni izrecno dogovorjeno, tako da je zaključek sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru ne gre za skupno življenje in zato razloga neznosnosti skupnega življenja ne more biti, utemeljen.
Smrt prvotnega preživljalca sama po sebi ne pomeni spremembe pogodbenih razmer, ki bi upravičevala razvezo. Tudi ni res, da bistveno spremembo razmer (v taki meri, da postane izpolnitev pogodbe znatno otežkočena) predstavljata dejstvo, da so v pogodbi dogovorjene obveznosti osebne narave in dejstvo, da toženka ni izrecno prevzela pogodbenih obveznosti.
Preživljanec ne more enostransko zahtevati razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju, če je razlog za vzrok, ki ga zatrjuje kot podlago za razvezo pogodbe, njegovo lastno ravnanje.
ZNP-1 člen 22, 22/1, 26, 32, 32/1, 45, 45/2, 45/3.
preživnina - sprememba višine preživnine - zvišanje preživnine - znižanje preživnine - izjava o umiku - predlog za nadaljevanje - opravljanje procesnih dejanj - sodelovanje otroka, ki je dopolnil 15 let, v postopku - subjekt postopka
Sodišče prve stopnje bi moralo pred izdajo izpodbijanega sklepa na podlagi 26. člena ZNP-1 omogočiti pritožnici, da se kot materialna udeleženka izjavi o umiku predloga prve predlagateljice glede zvišanja preživnine za pritožnico in ji dati možnost, da predlaga nadaljevanje postopka v zvezi s tem predlogom. Sodišče prve stopnje bi moralo tudi na podlagi drugega in tretjega odstavka 45. člena ZNP-1 omogočiti pritožnici, da kot udeleženka samostojno opravlja procesna dejanja. Ker je pritožnica med postopkom postala polnoletna, bi jo sodišče prve stopnje moralo vabiti na narok, na katerem je prvo predlagateljica v celoti umaknila predlog in ji (vsaj) na ta način dati možnost, da se izjavi glede nadaljevanja postopka v zvezi s predlogom prve predlagateljice za zvišanje preživnine in da se opredeli glede nasprotnega predloga.
ZD člen 213, 213/1. ZDKG člen 3, 3/1, 3/2. SPZ člen 15a, 17. ZPP člen 100, 100/1, 205, 205/1, 205/1-1.
napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - spor dedičev o obsegu zapuščine - spor ali premoženje spada v zapuščino - manj verjetna pravica dediča - zaščitena kmetija - kmetijski stroji in živina - kmetijske priprave in orodja (pritikline) - pritiklina - posest premične stvari - trdiveno in dokazno breme - premoženje zapustnika ob smrti - vstop dedičev umrlega dediča - identifikacijski podatek - zavlačevanje postopka - dolgotrajnost postopka
Verjeten obstoj tistih pritiklin (premičnin), mora dokazati tisti, ki se nanje sklicuje. Da bi bile prav sporne premičnine v času njene smrti v posesti zapustnice, pokojni dedič F. A. in pritožnici kot njegovi pravni naslednici niso izkazali. Sklicevanje pritožnic na njuno splošno večjo seznanjenost z dejanskim obsegom vrednosti zapuščine namreč samo po sebi prav tako ne dokazuje, da so bile ravno sporne premičnine tiste, ki so obstajale in bile v posesti zapustnice ob njeni smrti 38 let nazaj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00084738
ZPP člen 3, 3/3, 8, 324, 392, 392/2, 392/2-1, 392/2-2. OZ člen 39, 46, 49. URS člen 19, 35. DZ člen 20.
tožba za razveljavitev sodne poravnave - izredno pravno sredstvo - pravočasnost tožbe za razveljavitev sodne poravnave - tožba za ugotovitev ničnosti sodne poravnave - dovoljenost tožbe za ničnost sodne poravnave - zavržena tožba - okoliščine pred sklenitvijo poravnave - razlaga vsebine sodne poravnave - dovolitev sodne poravnave - dopustnost sodne poravnave - goljufiv namen - goljufivo ravnanje - napake volje - zmota - prevara - nedopustna podlaga - nedopusten nagib - izpolnitev obveznosti iz sodne poravnave - življenjska skupnost zakoncev - dogovor o umiku tožbe v sodni poravnavi - umik tožbe - kršitev sodne poravnave - vložitev nove tožbe - pravočasnost vložitve tožbe - izkazanost procesnih predpostavk - presojanje stvarne pristojnosti - sprememba tožbe - modifikacija tožbenega zahtevka - odločitev o podrednem tožbenem zahtevku - litispendenca - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - pravnomočno rešena zadeva - izvršljivost - obstoj pravnega interesa za pritožbo - pavšalna in prepozna pritožbena graja - nedopustna pritožbena novota - pravica do izjave - kršitve določb pravdnega postopka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravil postopka, ki je vplivala na odločitev - očitek pristranskosti pristojnega sodišča - pravilno vročanje - dokazovanje pravilnosti podpisa na vročilnici - izvedenec grafološke stroke - pomanjkanje trditvene podlage - obrazloženost dokaznega sklepa - celovita dokazna ocena - nepotrebna izvedba dokaznega postopka - vse
V postopkih obravnavanja tožbe za razveljavitev sodne poravnave pripravljalni narok ni predviden.
Sodna poravnava je sporazum, s katerim stranke uredijo svoja civilnopravna razmerja. Sklenejo ga v pisni obliki pred sodnikom v pravdnem ali nepravdnem postopku z učinki pravnomočne sodbe. Poravnava je tako veljavno sklenjena, če so izpolnjeni pogoji za veljavno sklepanje pogodb po materialnem pravu in če so izpolnjene predpostavke za veljavnost procesnih dejanj po postopkovnih pravilih. Zaradi dvojne narave sodne poravnave je v 392. člen ZPP posebej urejena tožba za izpodbijanje sodne poravnave kot enega od izrednih pravnih sredstev. Sodno poravnavo je tako mogoče izpodbijati le iz tam navedenih razlogov. Sodna praksa je enotna, da stranka iz razlogov, zaradi katerih je mogoče vložiti tožbo za izpodbijanje sodne poravnave ali zahtevo za varstvo zakonitosti, ne more vložiti tudi tožbe za ugotovitev ničnosti sodne poravnave pred sodiščem prve stopnje. Po določbi 392. člena ZPP sodne poravnave ni dopustno izpodbijati zaradi tega, ker bi nasprotovala prisilnim predpisom in morali. Na ničnost mora namreč sodišče paziti že ob sklepanju sodne poravnave in je v takšnem primeru ne sme dovoliti.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - evidentiranje nepremičnine - dejanska raba objekta - pojem stavbe in dela stavbe
Ko sodišče ugotovi, da je strokovna podlaga, ki jo je pripravil sodni izvedenec oziroma namesto njega oseba, ki izpolnjuje pogoje za pripravo strokovne podlage po predpisih, ki urejajo evidentiranje nepremičnin (drugi odstavek 13. člena ZVEtL-1), primerna, o tem izda sklep in zagotovi izvedbo evidentiranja sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb (šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1). Predmet pritožbe zoper tak sklep je lahko zgolj okoliščina, ali je strokovna podlaga, ki jo je v tem postopku izdelal sodni izvedenec primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa oziroma da je strokovna podlaga v nasprotju z določili ZKN, Pravilnika in s standardi ter pravili geodetske stroke.
Vprašanje ustanovitve oz. obstoja in določitve območja stvarne služnosti na območju ene izmed parcel, ki so lahko povezane s stavbo, je vprašanje, ki nima neposredne povezave s strokovno podlago evidentiranja sprememb za stavbo, ki se nanaša izključno na opredelitev dejanske rabe delov stavb (ne pa na zemljišča, ki so povezana s to stavbo). Z evidentiranjem sprememb v kataster nepremičnin v zvezi s to stavbo tudi nobena morebiti sporazumno dogovorjena služnost dostopa ne bo in ne more biti ustanovljena.
Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na pravno pripadnost posameznih delov stavbe in njihovo uporabo, pa v tej fazi postopka niso relevantne in bodo presojane v nadaljnji fazi postopka pri sprejemu končne odločitve. V tej se bo sodišče po proučitvi navedb vseh udeležencev in presoji celotnega dokaznega gradiva opredelilo do vsebinskih pripomb povezanih s pripadnostjo posameznih delov obravnavane nepremičnine.
odločitev o stroških postopka - končni uspeh pravdnih strank v pravdnem postopku - uspeh po višini - uspeh po temelju - delen uspeh
Pritožbeno sodišče se je v vmesni sodbi sklicevalo in delno povzelo sodbo in sklep Vrhovnega sodišča II Ips 166/2014, da bi na ta način dodatno konkretiziralo, katera dejstva so (lahko) predmet obravnave v nadaljnjem postopku pred sodiščem prve stopnje, ko bo to sodišče ugotavljalo utemeljenost zahtevka po višini. Glede na pritožbene navedbe, je treba (znova) pojasniti, da v izreku vmesne sodbe vsebovana ugotovitev, ki je določno opredeljena, pomeni, da tožbeni zahtevek po temelju obstoji in se ne nanaša le na posamezne predpostavke temelja ali njihove dele, kot bi bilo moč razumeti pritožbene navedbe, temveč zajema celotno podlago zahtevka.
izdaja začasne odredbe v sporu iz družinskopravnih razmerij - pogoji za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - izkaz verjetnosti - pravica do stikov z otrokom - odklanjanje stikov s strani otroka - stiska otroka - mnenje otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - odtujevanje otroka - varstvo koristi otroka - dolgoročna korist
Za predmetno odločitev je odločilno, da ogrožanje deklice s stiki, kot so že urejeni, ni podano, in zato začasna odredba ni potrebna.