ZIZ člen 6, 6/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1. ZST-1 člen 34, 34a, 34a/2, 34a/3, 35. ZST-1A člen 42, 42/1.
odločanje o ugovoru - pristojnosti strokovnega sodelavca - sestava sodišča – razmerje specialnosti predpisa do splošnega - časovna veljavnost procesnega zakona
Postopek izterjave neplačane sodne takse je posebej in podrobno urejen v Zakonu o sodnih taksah (Ur.l. RS, št. 37/2008 in 97/2010; v nadaljevanju ZST-1), ki kot specialni zakon ureja pravila v zvezi s plačevanjem sodnih taks v vseh sodnih postopkih. Ker gre za specialni predpis za področje sodnih taks v odnosu do ZIZ, ki ureja le področje izvršbe, je potrebno glede pooblastil za izdajo odločitev v postopku odločanja o izterjavi neplačane sodne takse uporabiti določbe ZST-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - letni dopust
Izostanek z dela, za katerega delavec nima odobritve, je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj je prihajanje na delo predpogoj, da se delo opravlja, opravljanje dela pa je temeljna dolžnost delavca v delovnem razmerju.
javni uslužbenec - vojak - plača - razporeditev na drugo delovno mesto - izobrazba za zasedbo delovnega mesta - napredovanje
Ker pri tožniku razporeditev ni bila opravljena v okviru iste plačne skupine (iz skupine J je bil razporejen v skupino C), tožena stranka pravilno ni upoštevala napredovanj v plačnih razredih, ki jih je tožnik dosegel pred razporeditvijo.
Niti prvotno vložena niti dopolnjena tožba v obravnavani zadevi ne vsebuje določno in jasno oblikovanega tožbenega zahtevka, zato je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko jo je zavrglo.
ZObr člen 100.a. ZJU člen 16, 16/3, 24, 25. ZSPJS člen 3. ZDDO člen 65.
javni uslužbenec - vojak - plača - prikrajšanje pri pleči - dejansko delo - čista denarna terjatev - sodno varstvo
S tem, ko je tožena stranka tožeči stranki za dela in naloge, ki jih je opravljala, izplačevala nižjo plačo kot njenim sodelavcem, jo je diskriminirala oz. ji ni izplačevala plače, kot je določena v zakonu, predpisih oz. kolektivnih pogodbah.
Okoliščina, da tožena stranka (delodajalec) ni bila več zainteresirana za to, da bi tožnica pri njej opravljala delo, ne pomeni, da ji v času veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ni dolžna izplačati s pogodbo dogovorjene plače in regresa za letni dopust.
ZDLov-1 člen 52, 52/1, 52/2, 54, 54/5, 58, 58/1. ZON člen 92, 93, 93/1.
povrnitev škode - premoženjska in nepremoženjska škoda - objektivna odgovornost države - nalet divjadi - pojem divjadi - postopek uveljavljanja škode - rok za prijavo škode
Republika Slovenija je objektivno odgovorna tudi za nepremoženjsko škodo, ki jo povzročijo zavarovane živalske vrste (medved).
Določba 58. čl. ZDLov-1 se nanaša le na uveljavljanje premoženjske, ne pa tudi nepremoženjske škode. Za uveljavljanje slednje je treba uporabiti OZ.
Procesna posledica litispendence je, da se med istimi strankami pred pristojnim sodiščem ne sme začeti nova pravda o isti stvari. Ali povedano drugače; če pristojno sodišče ugotovi, da o istem zahtevku že teče pravda, mora tožbo po istem zahtevku, ki je kasneje vložena pri tem sodišču, zavreči.
teorija o realizaciji – podpis pogodbe s strani osebe, ki ni zakoniti zastopnik – pogodba o posredovanju
Dejstvo, da ima tožena stranka sedež na naslovu, na katerem je tožeča stranka ponujala nepremičnino v najem, namreč izkazuje le, da je bila realizirana najemna pogodba med toženo stranko in tretjo osebo – najemodajalcem. Nedvomno pa navedeno ne izkazuje realizacije pogodbe o posredovanju, za katero je sodišče prve stopnje ugotovilo, da med pravdnima strankama sploh ni bila sklenjena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068352
OZ člen 179, 182. ZPP člen 154, 154/2.
padec – nepremoženjska škoda – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – odmera odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – stroški postopka – ločeno ugotavljanje uspeha po temelju in višini
Tožeča stranka se je 26. 6. 2006 poškodovala ob padcu na območju bencinskega servisa zaradi madeža na asfaltu. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je zavarovanec tožene stranke kritičnega dne ravnal v nasprotju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, saj ni dovolj skrbno pregledal območja (sicer) zaprtega servisa in poskrbel, da bi bilo varno (tudi) za hojo.
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je tožeča stranka uspela 100 % po temelju in 42,3 % po višini.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – težko nadomestljiva škoda – trditvena podlaga – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin
Zaradi pomanjkanja trditev, s katerimi bi tožnica verjetno izkazovala enega izmed nadaljnjih pogojev iz 270. člena ZIZ, je sodišče prve stopnje njen predlog pravilno zavrnilo, ne da bi presojalo, ali je verjetno izkazana njena terjatev, saj morajo biti potrebni pogoji podani kumulativno.
Dejstvo, da bosta toženca prodala stanovanje, glede katerega zahteva tožnica s tožbo povrnitev vlaganj, še ne pomeni, da bo poplačilo njene terjatve oteženo ali onemogočeno.
Sodišče prve stopnje ni kršilo pravil postopka, ker ni izvedlo predlaganega dokaza, saj se z dokazi ne more nadomestiti pomanjkljiva trditvena podlaga strank.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - vinjenost - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Delavec s tem, da je na delovnem mestu pod vplivom alkohola, huje krši delovne obveznosti. Zaradi takšne kršitve mu delodajalec (ob izpolnjenih ostalih pogojih) utemeljeno poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
razmerja med starši in otroki – preživljanje – preživnina – povrnitev izdatkov za preživljanje – verzijski zahtevek
Pravilno je, da se od skupno ugotovljenih preživninskih stroškov štipendija in otroški dodatek odštejeta, preostanek pa krijeta oba preživninska zavezanca glede na njuno zmožnost.
dokaz z izvedencem – presumpcija umika predloga – odškodnina zaradi vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje
V nepravdnem postopku se na podlagi 36. člena ZNP šteje, da je predlog predlagatelja umaknjen le v primeru, kadar sodišče ne more odločiti o predlogu, ne da bi izvedlo dokaz z izvedencem ali cenilcem in predlagatelj v roku ne založi odrejenega predujma za stroške izvedbe tega dokaza. Navedeno zakonsko določbo je moč uporabiti izjemoma in to v primerih, ko zakon izrecno določa izvedbo dokaza z izvedencem (mejni spor) oziroma, ko nepravdnega postopka brez izvedenca ni mogoče izvesti, tudi ne ob upoštevanju pravil o dokaznem bremenu.
ZPP člen 76, 339, 339/2, 339/2-14. ZFPPIPP člen 311, 350, 351, 442, 442/1, 442/1-1, 443, 443/6.
stečajni postopek nad premoženjem izbrisane družbe - sposobnost biti stranka - nadaljevanje postopka s premoženjem izbrisane pravne osebe - vročanje aktivnim družbenikom - spregled pravne osebnosti - priznanje lastninske pravice - vrsta tožbenega zahtevka - osebna odgovornost družbenikov - prerekana izločitvena pravica - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Ker premoženje družbe ni prešlo na aktivne družbenike, temveč se je nad premoženjem začel stečajni postopek, pravila o odgovornosti aktivnih družbenikov ne pridejo v pošev.
Tožeča stranka je v stečajnem postopku uveljavljala izločitveno pravico (lastninsko pravico na nepremičnini, vpisani v korist stečajnega dolžnika), ki je bila prerekana, zato mora sodišče v predmetnem pravdnem postopku, ki se je začel že pred uvedbo stečajnega postopka, o takšnem zahtevku meritorno odločiti.
javna dražba – sklep o prodaji – razpis javne dražbe - soglasje sodišča k sklenitvi pogodbe – priviligiranje kupca v postopku prodaje
Prodaja premoženja stečajnega dolžnika se začne s sklepom sodišča o prodaji, v katerem sodišče določi posamezno premoženje, način prodaje, izklicno oziroma izhodiščno ceno in znesek varščine. Šele po pravnomočnosti sklepa o prodaji pa sme in mora upravitelj sodišču predložiti razpis javne dražbe. To pomeni, da je presoja obsega in načina prodaje stvar sklepa sodišča o prodaji, zoper katerega je možna pritožba. Pritožnik bi zato svoje nestrinjanje s prodajo le dela premoženja stečajnega dolžnika moral uveljavljati s pritožbo zoper sklep o prodaji.
plačilo sodne takse za pritožbo – domneva umika pritožbe – vročilnica kot javna listina – izpodbijanje domneve o vročitvi – vročitev naloga za plačilo sodne takse
V spisu ni vročilnice, ki bi jo podpisala naslovnik in vročevalec, ampak le nepodpisana vročilnica. Položaj je podoben kot v primeru, ko se vročilnica izgubi.
Asignantova obveznost v času, ko se še ni iztekel rok za izpolnitev po asignaciji, miruje ter se ponovno aktivira, če asignatar ne dobi izpolnitve od asignata.
Smrt asignata ne vpliva na plačilo. Ker je asignat umrl še pred zapadlostjo plačila obveznosti, tožena stranka za poravnavo teh obveznosti še ne more biti odgovorna. Tožeča stranka bi morala izpolnitev najprej terjati od dedičev in šele, če v dodatnem roku ne bi dobila izpolnitve, bi lahko zahtevala izpolnitev od tožene stranke (asignanta) na podlagi kavzalnega temeljnega posla.
Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne gospodarske javne službe, izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije člen 6, 6-2, 28.
dimnikarska služba – dimnikarske storitve – spor majhne vrednosti
Tožeča stranka pri najavljenih obiskih ni upoštevala določbe prvega odstavka 28. člena Uredbe, ki ji nalaga, da mora namero opravljanja storitev dimnikarske službe najaviti uporabniku storitev vsaj sedem dni pred začetkom opravljanja storitev.
ZDR člen 29, 47, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 90, 90/3.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - akt o sistemizaciji - sodno varstvo
Glede na to, da tožnik po novi pogodbi o zaposlitvi, ki mu je bila ponujena ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni več vodja službe, je pravilna ugotovitev, da se je vsebina njegovih delovnih nalog ter njegova stopnja odgovornosti spremenila. Takšna sprememba delovnega mesta predstavlja utemeljen poslovni razlog za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, saj gre za prenehanje potrebe po opravljanju dela v skladu z opisom delovnega mesta, ki velja za odpovedano pogodbo o zaposlitvi.