Napačno je stališče izpodbijanega sklepa, da tožnikova navedba, naj se izrek sodbe glasi, „da je tožena stranka dolžna plačati odškodnino v višini 32.000 EUR“, ne ustreza zahtevi po določni postavitvi zahtevka v tožbi.
ZIZ člen 6, 6/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1. ZST-1 člen 34, 34a, 34a/2, 34a/3, 35. ZST-1A člen 42, 42/1.
odločanje o ugovoru - pristojnosti strokovnega sodelavca - sestava sodišča – razmerje specialnosti predpisa do splošnega - časovna veljavnost procesnega zakona
Postopek izterjave neplačane sodne takse je posebej in podrobno urejen v Zakonu o sodnih taksah (Ur.l. RS, št. 37/2008 in 97/2010; v nadaljevanju ZST-1), ki kot specialni zakon ureja pravila v zvezi s plačevanjem sodnih taks v vseh sodnih postopkih. Ker gre za specialni predpis za področje sodnih taks v odnosu do ZIZ, ki ureja le področje izvršbe, je potrebno glede pooblastil za izdajo odločitev v postopku odločanja o izterjavi neplačane sodne takse uporabiti določbe ZST-1.
razmerja med starši in otroki – preživljanje – preživnina – povrnitev izdatkov za preživljanje – verzijski zahtevek
Pravilno je, da se od skupno ugotovljenih preživninskih stroškov štipendija in otroški dodatek odštejeta, preostanek pa krijeta oba preživninska zavezanca glede na njuno zmožnost.
Materialnopravna podlaga za odločanje o izvršilnih stroških je 38. člen ZIZ, ki v petem odstavku določa, da mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Temeljni kriterij za presojo, ali je upnikova zahteva za povrnitev izvršilnih stroškov upravičena, je torej njihova potrebnost za postopek izvršbe.
Zgolj navedba o strinjanju s cenitvenim poročilom in podano mnenje o pravilnosti cenitvenega poročila, ne predstavlja obrazložene vloge, za katero je predpisana nagrada po tarifni številki 27/7c OT. Za obrazloženo vlogo velja vloga, v kateri stranka za svoj zahtevek oziroma svoje stališče o določeni stvari postavlja trditve, ki jih utemeljuje z navajanjem dejstev in za dokazovanje resničnosti le-teh predlaga dokaze.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - akt o sistemizaciji
Ni mogoče šteti, da je podan utemeljen poslovni razlog za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, če se spremeni le opis delovnega mesta, naloge in odgovornosti, ki jih ima delavec, pa se z ničemer ne spremenijo.
Okoliščina, da tožena stranka (delodajalec) ni bila več zainteresirana za to, da bi tožnica pri njej opravljala delo, ne pomeni, da ji v času veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ni dolžna izplačati s pogodbo dogovorjene plače in regresa za letni dopust.
ZObr člen 100.a. ZJU člen 16, 16/3, 24, 25. ZSPJS člen 3. ZDDO člen 65.
javni uslužbenec - vojak - plača - prikrajšanje pri pleči - dejansko delo - čista denarna terjatev - sodno varstvo
S tem, ko je tožena stranka tožeči stranki za dela in naloge, ki jih je opravljala, izplačevala nižjo plačo kot njenim sodelavcem, jo je diskriminirala oz. ji ni izplačevala plače, kot je določena v zakonu, predpisih oz. kolektivnih pogodbah.
javni uslužbenec - vojak - plača - razporeditev na drugo delovno mesto - izobrazba za zasedbo delovnega mesta - napredovanje
Ker pri tožniku razporeditev ni bila opravljena v okviru iste plačne skupine (iz skupine J je bil razporejen v skupino C), tožena stranka pravilno ni upoštevala napredovanj v plačnih razredih, ki jih je tožnik dosegel pred razporeditvijo.
uporaba stanovanja v skupni lastnini - plačilo uporabnine – uporabnina – skupna lastnina
Uporabnina je posledica, ki sledi kršitvi pravice ali objektivni nemožnosti imeti stvar v posesti in jo uporabljati sorazmerno svojemu deležu in ne alternativa, ki bi jo imetnik stvari lahko izbral.
Le če bi toženka tožniku souporabo stanovanja onemogočala, ali ga kako drugače ovirala pri razpolaganju z njegovim premoženjem, bi prevzela riziko oz. tveganje, ali ji bo izključna posest stanovanja prinašala korist oz. dohodek.
ZDR člen 81, 81/2, 88, 88/1, 88/1-2, 88/2. ZPP člen 337, 337/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - habilitacija - pritožbena novota - pogoj nekrivde
Tožnica, ki je prejela redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti (ker ni bila izvoljena v naziv asistent), v pritožbi prvič navaja dejstva v zvezi s svojim sodelavcem (glede habilitacije), pri tem pa tudi navaja, da teh dejstev predhodno ni mogla podati zaradi varovanja osebnih podatkov. To pa ne predstavlja opravičljivega razloga, da bi bile pritožbene novote dopustne.
skrbnik zapuščine – primernost osebe za skrbnika zapuščine
Iz namena instituta skrbnika zapuščine izhaja, da naj bi to nalogo opravljala oseba, ki bo nepristransko zastopala vse dediče. Pritožnica ne izraža pomislekov glede primernosti postavljenega skrbnika, zavzema se za postavitev skrbnika, ki ga je predlagala sama, ne da bi pojasnila, zakaj bi bil primernejši.
Niti prvotno vložena niti dopolnjena tožba v obravnavani zadevi ne vsebuje določno in jasno oblikovanega tožbenega zahtevka, zato je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko jo je zavrglo.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/3, 125/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - ocena - bolniški stalež - reparacija - nadomestilo za čas brezposelnosti
Dejstvo, da je delavec v času poskusnega dela v bolniškem staležu, ne more utemeljiti negativne ocene poskusnega dela, na podlagi katere bi bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072444
ZGD-1 člen 480, 480/3, 501, 502, 502/1, 505. ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 107.
izključitev družbenika – poslovni delež – skupno premoženje zakoncev – status družbenika – učinek dejanja proti imetnikom istega poslovnega deleža
Pravna dejanja družbe proti imetnikom istega poslovnega deleža učinkujejo proti vsem imetnikom tega deleža tudi, če so bila opravljena samo proti enemu izmed njih. Izključitev družbenika iz družbe zato učinkuje tudi proti ostalim imetnikom istega poslovnega deleža. Z drugimi besedami povedano, z izključitvijo družbenika iz družbe preneha poslovni delež tega družbenika in vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti. Zato tudi zakonec izključenega družbenika iz družbe, četudi predstavlja poslovni delež v premoženjskem delu njegove vrednosti njuno skupno premoženje, ne more uveljaviti ohranitve ali delitve poslovnega deleža. Posledica izključitve je prenehanje poslovnega deleža.
plačilo sodne takse za pritožbo – domneva umika pritožbe – vročilnica kot javna listina – izpodbijanje domneve o vročitvi – vročitev naloga za plačilo sodne takse
V spisu ni vročilnice, ki bi jo podpisala naslovnik in vročevalec, ampak le nepodpisana vročilnica. Položaj je podoben kot v primeru, ko se vročilnica izgubi.
Asignantova obveznost v času, ko se še ni iztekel rok za izpolnitev po asignaciji, miruje ter se ponovno aktivira, če asignatar ne dobi izpolnitve od asignata.
Smrt asignata ne vpliva na plačilo. Ker je asignat umrl še pred zapadlostjo plačila obveznosti, tožena stranka za poravnavo teh obveznosti še ne more biti odgovorna. Tožeča stranka bi morala izpolnitev najprej terjati od dedičev in šele, če v dodatnem roku ne bi dobila izpolnitve, bi lahko zahtevala izpolnitev od tožene stranke (asignanta) na podlagi kavzalnega temeljnega posla.
ZPP člen 76, 339, 339/2, 339/2-14. ZFPPIPP člen 311, 350, 351, 442, 442/1, 442/1-1, 443, 443/6.
stečajni postopek nad premoženjem izbrisane družbe - sposobnost biti stranka - nadaljevanje postopka s premoženjem izbrisane pravne osebe - vročanje aktivnim družbenikom - spregled pravne osebnosti - priznanje lastninske pravice - vrsta tožbenega zahtevka - osebna odgovornost družbenikov - prerekana izločitvena pravica - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Ker premoženje družbe ni prešlo na aktivne družbenike, temveč se je nad premoženjem začel stečajni postopek, pravila o odgovornosti aktivnih družbenikov ne pridejo v pošev.
Tožeča stranka je v stečajnem postopku uveljavljala izločitveno pravico (lastninsko pravico na nepremičnini, vpisani v korist stečajnega dolžnika), ki je bila prerekana, zato mora sodišče v predmetnem pravdnem postopku, ki se je začel že pred uvedbo stečajnega postopka, o takšnem zahtevku meritorno odločiti.
nasprotna tožba – slovenska jurisdikcija – skupno premoženje v tujini
Sodišče, ki je pristojno za odločanje o tožbi, je pristojno tudi za odločanje o nasprotni tožbi, če zahtevek iz nasprotne tožbe izhaja iz dejstev kot tožbeni zahtevek.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068352
OZ člen 179, 182. ZPP člen 154, 154/2.
padec – nepremoženjska škoda – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – odmera odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – stroški postopka – ločeno ugotavljanje uspeha po temelju in višini
Tožeča stranka se je 26. 6. 2006 poškodovala ob padcu na območju bencinskega servisa zaradi madeža na asfaltu. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je zavarovanec tožene stranke kritičnega dne ravnal v nasprotju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, saj ni dovolj skrbno pregledal območja (sicer) zaprtega servisa in poskrbel, da bi bilo varno (tudi) za hojo.
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je tožeča stranka uspela 100 % po temelju in 42,3 % po višini.
ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi - tožbeni zahtevek - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe - bistvena kršitev določb postopka
Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka, saj je podano nasprotje med izrekom izpodbijane sodbe (v katerem je odločeno o utemeljenosti tožbenega zahtevka za ugotovitev nezakonitosti ustne odpovedi pogodbe o zaposlitvi) in obrazložitvijo (v kateri je sodišče prve stopnje zapisalo razloge v zvezi s pisno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi).