ZDR člen 81, 81/2, 88, 88/1, 88/1-2, 88/2. ZPP člen 337, 337/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - habilitacija - pritožbena novota - pogoj nekrivde
Tožnica, ki je prejela redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti (ker ni bila izvoljena v naziv asistent), v pritožbi prvič navaja dejstva v zvezi s svojim sodelavcem (glede habilitacije), pri tem pa tudi navaja, da teh dejstev predhodno ni mogla podati zaradi varovanja osebnih podatkov. To pa ne predstavlja opravičljivega razloga, da bi bile pritožbene novote dopustne.
Procesna posledica litispendence je, da se med istimi strankami pred pristojnim sodiščem ne sme začeti nova pravda o isti stvari. Ali povedano drugače; če pristojno sodišče ugotovi, da o istem zahtevku že teče pravda, mora tožbo po istem zahtevku, ki je kasneje vložena pri tem sodišču, zavreči.
ZPP člen 76, 339, 339/2, 339/2-14. ZFPPIPP člen 311, 350, 351, 442, 442/1, 442/1-1, 443, 443/6.
stečajni postopek nad premoženjem izbrisane družbe - sposobnost biti stranka - nadaljevanje postopka s premoženjem izbrisane pravne osebe - vročanje aktivnim družbenikom - spregled pravne osebnosti - priznanje lastninske pravice - vrsta tožbenega zahtevka - osebna odgovornost družbenikov - prerekana izločitvena pravica - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Ker premoženje družbe ni prešlo na aktivne družbenike, temveč se je nad premoženjem začel stečajni postopek, pravila o odgovornosti aktivnih družbenikov ne pridejo v pošev.
Tožeča stranka je v stečajnem postopku uveljavljala izločitveno pravico (lastninsko pravico na nepremičnini, vpisani v korist stečajnega dolžnika), ki je bila prerekana, zato mora sodišče v predmetnem pravdnem postopku, ki se je začel že pred uvedbo stečajnega postopka, o takšnem zahtevku meritorno odločiti.
skrbnik zapuščine – primernost osebe za skrbnika zapuščine
Iz namena instituta skrbnika zapuščine izhaja, da naj bi to nalogo opravljala oseba, ki bo nepristransko zastopala vse dediče. Pritožnica ne izraža pomislekov glede primernosti postavljenega skrbnika, zavzema se za postavitev skrbnika, ki ga je predlagala sama, ne da bi pojasnila, zakaj bi bil primernejši.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – težko nadomestljiva škoda – trditvena podlaga – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin
Zaradi pomanjkanja trditev, s katerimi bi tožnica verjetno izkazovala enega izmed nadaljnjih pogojev iz 270. člena ZIZ, je sodišče prve stopnje njen predlog pravilno zavrnilo, ne da bi presojalo, ali je verjetno izkazana njena terjatev, saj morajo biti potrebni pogoji podani kumulativno.
Dejstvo, da bosta toženca prodala stanovanje, glede katerega zahteva tožnica s tožbo povrnitev vlaganj, še ne pomeni, da bo poplačilo njene terjatve oteženo ali onemogočeno.
Sodišče prve stopnje ni kršilo pravil postopka, ker ni izvedlo predlaganega dokaza, saj se z dokazi ne more nadomestiti pomanjkljiva trditvena podlaga strank.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - vinjenost - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Delavec s tem, da je na delovnem mestu pod vplivom alkohola, huje krši delovne obveznosti. Zaradi takšne kršitve mu delodajalec (ob izpolnjenih ostalih pogojih) utemeljeno poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - letni dopust
Izostanek z dela, za katerega delavec nima odobritve, je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj je prihajanje na delo predpogoj, da se delo opravlja, opravljanje dela pa je temeljna dolžnost delavca v delovnem razmerju.
Tožena stranka obligacijskega razmerja s tožečo stranko ne zanika, saj navaja, da je s tožečo stranko v poslovnem razmerju, iz katerega toženi stranki nastajajo obveznosti, ki pa jih pravočasno in v celoti poravnava, in da ji ni jasno, na kateri podlagi ta od nje zahteva plačilo vtoževanih terjatev. Iz navedene vsebine ugovora je torej razbrati, da stanje obveznosti tožene stranke do tožeče stranke med strankama ni usklajeno.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0068334
ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 88, 148.
formalnost zemljiškoknjižnega postopka – zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti – plačilo terjatve
Kadar sodišče prve stopnje dovoli zaznambo sklepa o izvršbi, po uradni dolžnosti v upnikovo korist dovoli še vknjižbo hipoteke na dolžnikovi nepremičnini.
Sodišče v zemljiškoknjižnem postopku po določbah prvega odstavka 86. člena, 88. člena in 148. člena ZZK-1 presoja le pogoje za vpis zaznambe sklepa o izvršbi, ne presoja pa dolžniško-upniškega razmerja, ki je predmet odločanja v izvršilnem postopku.
Sodišče v zemljiškoknjižnem postopku presoja le pogoje za vpis zaznambe sklepa o izvršbi, ne presoja pa dolžniško-upniškega razmerja, ki je predmet odločanja v izvršilnem postopku, zato tudi ne odloča o obstoju ali neobstoju denarne terjatve, torej, ali je bil dolg že izterjan ali ne.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068352
OZ člen 179, 182. ZPP člen 154, 154/2.
padec – nepremoženjska škoda – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – odmera odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – stroški postopka – ločeno ugotavljanje uspeha po temelju in višini
Tožeča stranka se je 26. 6. 2006 poškodovala ob padcu na območju bencinskega servisa zaradi madeža na asfaltu. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je zavarovanec tožene stranke kritičnega dne ravnal v nasprotju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, saj ni dovolj skrbno pregledal območja (sicer) zaprtega servisa in poskrbel, da bi bilo varno (tudi) za hojo.
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je tožeča stranka uspela 100 % po temelju in 42,3 % po višini.
plačilo sodne takse za pritožbo – domneva umika pritožbe – vročilnica kot javna listina – izpodbijanje domneve o vročitvi – vročitev naloga za plačilo sodne takse
V spisu ni vročilnice, ki bi jo podpisala naslovnik in vročevalec, ampak le nepodpisana vročilnica. Položaj je podoben kot v primeru, ko se vročilnica izgubi.
Asignantova obveznost v času, ko se še ni iztekel rok za izpolnitev po asignaciji, miruje ter se ponovno aktivira, če asignatar ne dobi izpolnitve od asignata.
Smrt asignata ne vpliva na plačilo. Ker je asignat umrl še pred zapadlostjo plačila obveznosti, tožena stranka za poravnavo teh obveznosti še ne more biti odgovorna. Tožeča stranka bi morala izpolnitev najprej terjati od dedičev in šele, če v dodatnem roku ne bi dobila izpolnitve, bi lahko zahtevala izpolnitev od tožene stranke (asignanta) na podlagi kavzalnega temeljnega posla.
ZDLov-1 člen 52, 52/1, 52/2, 54, 54/5, 58, 58/1. ZON člen 92, 93, 93/1.
povrnitev škode - premoženjska in nepremoženjska škoda - objektivna odgovornost države - nalet divjadi - pojem divjadi - postopek uveljavljanja škode - rok za prijavo škode
Republika Slovenija je objektivno odgovorna tudi za nepremoženjsko škodo, ki jo povzročijo zavarovane živalske vrste (medved).
Določba 58. čl. ZDLov-1 se nanaša le na uveljavljanje premoženjske, ne pa tudi nepremoženjske škode. Za uveljavljanje slednje je treba uporabiti OZ.
ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi - tožbeni zahtevek - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe - bistvena kršitev določb postopka
Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka, saj je podano nasprotje med izrekom izpodbijane sodbe (v katerem je odločeno o utemeljenosti tožbenega zahtevka za ugotovitev nezakonitosti ustne odpovedi pogodbe o zaposlitvi) in obrazložitvijo (v kateri je sodišče prve stopnje zapisalo razloge v zvezi s pisno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi).
javna dražba – sklep o prodaji – razpis javne dražbe - soglasje sodišča k sklenitvi pogodbe – priviligiranje kupca v postopku prodaje
Prodaja premoženja stečajnega dolžnika se začne s sklepom sodišča o prodaji, v katerem sodišče določi posamezno premoženje, način prodaje, izklicno oziroma izhodiščno ceno in znesek varščine. Šele po pravnomočnosti sklepa o prodaji pa sme in mora upravitelj sodišču predložiti razpis javne dražbe. To pomeni, da je presoja obsega in načina prodaje stvar sklepa sodišča o prodaji, zoper katerega je možna pritožba. Pritožnik bi zato svoje nestrinjanje s prodajo le dela premoženja stečajnega dolžnika moral uveljavljati s pritožbo zoper sklep o prodaji.
Niti prvotno vložena niti dopolnjena tožba v obravnavani zadevi ne vsebuje določno in jasno oblikovanega tožbenega zahtevka, zato je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko jo je zavrglo.
ZDR člen 29, 47, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 90, 90/3.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - akt o sistemizaciji - sodno varstvo
Glede na to, da tožnik po novi pogodbi o zaposlitvi, ki mu je bila ponujena ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni več vodja službe, je pravilna ugotovitev, da se je vsebina njegovih delovnih nalog ter njegova stopnja odgovornosti spremenila. Takšna sprememba delovnega mesta predstavlja utemeljen poslovni razlog za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, saj gre za prenehanje potrebe po opravljanju dela v skladu z opisom delovnega mesta, ki velja za odpovedano pogodbo o zaposlitvi.
tožniška varščina – pravne osebe - sedež tožnika v ZDA
Sodišče mora od ministrstva, pristojnega za pravosodje, pridobiti odgovor, ali so k plačilu tožniške varščine v ZDA vezane tudi pravne osebe iz RS ter posebej, ali takšna dolžnost obstaja v zvezni državi, v kateri ima tožnik sedež.
nujni delež – višina nujnega deleža – odpoved neuvedenemu dedovanju
Za določitev velikosti nujnega deleža posameznega dediča je potrebno najprej ugotoviti kolikšen del zapuščine bi ta konkretno dobil, če bi prišlo do zakonitega dedovanja, nato pa izračunati višino nujnega deleža. Pri tem se ne upošteva tistih, ki so se dedovanju že odpovedali s sporazumom o odpovedi neuvedenemu dedovanju.
vsebina pritožbe – gola pritožba – poziv na dopolnitev tožbe – zavrženje tožbe
Pritožba zoper izpodbijani sklep je gola, saj vsebuje samo nujni sestavini – navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, in podpis pritožnice. V takem primeru višje sodišče v skladu s 350. členom ZPP v okviru uradnega preizkusa presodi izpodbijani sklep v delu, s katerim pritožnica ni uspela.
Ker tožnica tožbe ni dopolnila, je odločitev sodišča prve stopnje o njenem zavrženju pravilna.