odpustitev sankcije prepovedi vožnje motornega vozila – posebne olajševalne okoliščine
Obdolženi je bil v času storitve prekrška v hudi osebni stiski. Iz izpodbijane sodbe tudi izhaja, da obdolženi sicer ni kršitelj cestnoprometnih predpisov, saj doslej ni bil kaznovan niti ni v drugem postopku o prekršku. Glede na to, da je bila obdolžencu hitrost izmerjena sicer znotraj območja, ki označuje naselje, vendar na regionalni cesti, ob čemer tudi prekrškovni organ v obdolžilnem predlogu ne navaja nobene takšne okoliščine v zvezi z obravnavanim prekrškom, ki bi kazala na povzročitev konkretne nevarnosti za nastanek hude posledice, so v obravnavanem primeru podane takšne posebne olajševalne okoliščine, ki utemeljujejo odpustitev stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila, kljub sicer visoko prekoračeni dovoljeni hitrosti.
nevarna stvar – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – padec po stopnicah – vzročna zveza
Očitek zavarovancu tožene stranke, da betonskih stopnic ni ustrezno čistil, je sicer delno utemeljen, vendar ne v taki meri, da bi bilo mogoče temu pripisati vzrok za tožnikov padec, ob ugotovitvi, da sta trava in plevel rasla tam, kjer tožnik življenjsko gledano ni mogel stopiti. Res je, da so bile stopnice dotrajane in nekoliko poškodovane (a ne na mestu, kjer je tožnik stopil in, kot trdi, izgubil ravnotežje ter nato padel), vendar tudi ta dotrajanost na sam padec tožnika ni imela vpliva, saj so bile le-te še vedno varne za hojo. Stopnice so bile, kljub temu, da niso bile popolnoma očiščene trave in plevela in da so bile dotrajane, še vedno dovolj urejene, da bi povprečno skrben človek, ob povprečno skrbni hoji po njih, ne mogel pasti.
pravdni stroški – sklep o zavrženju tožbe – nagrada za narok
Situacija, ko se je postopek končal s sklepom o zavrženju tožbe, je primerljiva in jo gre enačiti s primeri, ki jih opredeljuje tar. št. 3103 ZOdvT (npr. umik tožbe na naroku), ki predvideva znižanje nagrade za narok po tar. št. 3102 na količnik 0,5.
ZVCP-1 člen 233. ZP-1 člen 26, 26/7, 114, 114/4, 157, 157/3, 163, 163/12.
domneva odgovornosti lastnika vozila – pravni pouk – pravna zmota – odpustitev stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila
Pouk iz četrtega odstavka 114. člena ZP-1, da mora obdolženi navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist do odločitve o prekršku, sicer jih pozneje v postopku ne bo mogel uveljavljati, je nedvoumen, enako tudi opozorilo, da bo v primeru, če se na vabilo ne bo odzval in svojega izostanka ne bo opravičil in ne bo zahteval zaslišanja pri sodišču, ki vodi postopek o prekršku, sodišče izdalo sodbo brez njegovega zaslišanja, ker za pravilno odločitev ni nujno, da bi bil zaslišan. Pritožbeno sodišče zato meni, da bi se običajno skrben človek na takšna opozorila odzval in pri sodišču preveril za kakšno zadevo gre, tudi če bi menil, da gre za pomotoma voden postopek o prekršku zoper njega in se ni mogoče strinjati z mnenjem zagovornice, da je bil obdolženi v opravičljivi pravni zmoti.
ZIZ člen 34, 239, 270, 270-2, 271, 271/1, 271/1-2.
začasna odredba – sredstvo zavarovanja - pobotni ugovor – nasprotna tožba - bodoča terjatev
Po določilu četrtega odstavka 34. člena ZIZ lahko sodišče na predlog dolžnika z izvršbo določi drugo sredstvo namesto tistega, ki ga je predlagal upnik, če zadošča za poplačilo terjatve. Ker takega predloga tožena stranka ni vložila, navaja pa, da razpolaga z vrsto nepremičnin, je pritožbeno pojasnjevanje, da stanovanje, ki je predmet začasne odredbe, vsaj trikrat presega vtoževani znesek, neupoštevno.
Le v primeru pobotnega ugovora se mora sodišče prve stopnje ukvarjati z vprašanjem verjetnosti v pobot ugovarjane terjatve. Ker pa tožena stranka tožbenemu zahtevku, ki mu do višine 50.082,07 EUR ne oporeka, ni ugovarjala s pobotno terjatvijo, pač pa je vložila nasprotno tožbo, je zmotno pritožbeno stališče, da tožbenega zahtevka tožeča stranka ni verjetno izkazala.
dokazni predlog – izvedba preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom
Res je, da sodišče ni zaslišalo tudi predlagane priče M.B., vendar s tem ni zagrešilo nobene kršitve, ki bi bila obdolžencu v škodo. Kot je namreč pojasnilo, je že kot priča zaslišani policist Mi.B. prepričljivo pojasnil, kako je postopek z obdolženim potekal, obdolženi pa na izpovedbo priče ni imel nobenih pripomb. Poleg tega obdolženi v pritožbi tudi ni pojasnil, glede katerega pravno relevantnega dejstva bi bilo pričanje te priče pomembno, prav tako tudi ni zadostil dokaznim standardom predloga za pridobitev atesta za elektronski alkotest. Obdolženi namreč ne trdi, da bi elektronski alkotest deloval nepravilno, v pisnem zagovoru navaja le, da se ne spomni, ali mu ga je policist pokazal.
plača - znižanje plače - del plače za delovno uspešnost - dodatek k plači
Če plan ni dosežen iz različnih razlogov (ker delo ni končano, zaradi bolniških staležev ipd.), delavcu ni mogoče očitati, da iz razlogov na njegovi strani ni dosegel pričakovanih delovnih rezultatov. To hkrati pomeni, da pogoji za znižanje plače niso izpolnjeni.
oprostitev sodne takse – plačilni nalog za plačilo sodne takse
O obveznosti plačila sodne takse je bilo pravnomočno odločeno s sodbo Okrajnega sodišča v Kopru PR 1, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru PRp 2. Pritožnik zato pritožbenih razlogov glede nemožnosti plačila sodne takse v tem postopku ne more uveljavljati več, pač pa je zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse v skladu z določbo petega odstavka 34. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) dopustno vložiti ugovor le iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo.
Tožena stranka ni v postopku pred sodiščem prve stopnje podala nobene konkretizacije svojih trditev glede plačila svoje obveznosti z asignacijo, ampak je slednje konkretizirala šele v pritožbenem postopku. Spisek plačil pa ob pomanjkljivi trditveni podlagi ne more pomeniti dokaza, s katerim bi lahko tožena stranka dokazala plačilo zneska 618,00 EUR. Z dokazom namreč tožena stranka ni mogla nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage.
Tožena stranka se je sicer sklicevala na okoliščino, da je v svoji arhivski dokumentaciji šele naknadno našla pogodbo o asignaciji, zaradi česar je do prvega naroka za glavno obravnavo ni mogla predložiti, kar pa ni upoštevan objektivni razlog, zaradi katerega bi lahko sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku upoštevalo nov dokaz v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP.
predlog za nadomestitev plačila globe z opravo določene naloge v splošno korist – ustrezna izvajalska organizacija – zdravstveni razlogi storilca
Glede na to, da so razlogi, da storilcu ni mogoče omogočiti opravljanja nalog v splošno korist na njegovi strani (zdravstveni), je odločitev sodišča prve stopnje, da se storilčev predlog zavrne, pravilna.
zakonska zveza – razmerje med zakoncema po razvezi – preživljanje zakonca – izvršljiv notarski zapis – sporazum o preživnini pred razvezo zakonske zveze
Zakonec s pravico do preživnine prosto razpolaga. Prosto pa lahko razpolaga s pravico do preživnine šele od trenutka, ko mu je ta pravica na podlagi izvršljivega notarskega zapisa ali s sodno odločbo priznana, saj se takrat vzpostavijo in določijo preživninska upravičenja in bremena.
Prosto razpolaganje razvezanega zakonca z zahtevo za preživnino pomeni, da se ne more pravno veljavno odpovedati tako zahtevku (v razvezni pravdi zahtevka ne uveljavi) kot tudi že pravnomočno prisojeni preživnini (z veljavnim pravnim naslovom).
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072444
ZGD-1 člen 480, 480/3, 501, 502, 502/1, 505. ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 107.
izključitev družbenika – poslovni delež – skupno premoženje zakoncev – status družbenika – učinek dejanja proti imetnikom istega poslovnega deleža
Pravna dejanja družbe proti imetnikom istega poslovnega deleža učinkujejo proti vsem imetnikom tega deleža tudi, če so bila opravljena samo proti enemu izmed njih. Izključitev družbenika iz družbe zato učinkuje tudi proti ostalim imetnikom istega poslovnega deleža. Z drugimi besedami povedano, z izključitvijo družbenika iz družbe preneha poslovni delež tega družbenika in vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti. Zato tudi zakonec izključenega družbenika iz družbe, četudi predstavlja poslovni delež v premoženjskem delu njegove vrednosti njuno skupno premoženje, ne more uveljaviti ohranitve ali delitve poslovnega deleža. Posledica izključitve je prenehanje poslovnega deleža.
Procesna posledica litispendence je, da se med istimi strankami pred pristojnim sodiščem ne sme začeti nova pravda o isti stvari. Ali povedano drugače; če pristojno sodišče ugotovi, da o istem zahtevku že teče pravda, mora tožbo po istem zahtevku, ki je kasneje vložena pri tem sodišču, zavreči.
ZIZ člen 29b., 29b/1, 29b/2, 29b/3. ZST-1 člen 6, 6/3.
sodna taksa kot procesna predpostavka – obvezna vsebina dokazila o plačilu
Dolžnost taksnega zavezanca, da sodišču dostavi dokazilo o plačilu je le v primeru, če sodno takso plača brez ustrezne reference (tretji odstavek 6. člena Zakona o sodnih taksah; v nadaljevanju ZST-1). V konkretni zadevi ne gre za tak primer.
nasprotna tožba – slovenska jurisdikcija – skupno premoženje v tujini
Sodišče, ki je pristojno za odločanje o tožbi, je pristojno tudi za odločanje o nasprotni tožbi, če zahtevek iz nasprotne tožbe izhaja iz dejstev kot tožbeni zahtevek.
nujni delež – višina nujnega deleža – odpoved neuvedenemu dedovanju
Za določitev velikosti nujnega deleža posameznega dediča je potrebno najprej ugotoviti kolikšen del zapuščine bi ta konkretno dobil, če bi prišlo do zakonitega dedovanja, nato pa izračunati višino nujnega deleža. Pri tem se ne upošteva tistih, ki so se dedovanju že odpovedali s sporazumom o odpovedi neuvedenemu dedovanju.
Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne gospodarske javne službe, izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije člen 6, 6-2, 28.
dimnikarska služba – dimnikarske storitve – spor majhne vrednosti
Tožeča stranka pri najavljenih obiskih ni upoštevala določbe prvega odstavka 28. člena Uredbe, ki ji nalaga, da mora namero opravljanja storitev dimnikarske službe najaviti uporabniku storitev vsaj sedem dni pred začetkom opravljanja storitev.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061740
ZPP člen 7, 212. OZ člen 132.
odškodnina zaradi neupravičenega pripora – predpostavke odškodninske odgovornosti – vzročna zveza – škoda – vrsta škode – pomanjkljiva trditvena podlaga – res iudicata – plačilo rente – plačilo izgubljenega dogodka
Predpostavka, brez katere o odškodnini v nobenem primeru ni mogoče govoriti, je obstoj škode, pri tem pa je ključnega pomena, kakšno vrsto škode tožnik vtožuje (odškodnina zaradi neupravičenega pripora mu je že pravnomočno prisojena – res iudicata). Oboje, plačilo rente in plačilo izgubljenega dohodka, predstavlja obliko premoženjske škode, ki je vezana na prikrajšanje zaradi škodnega dogodka. Da bi oškodovanec lahko uspešno uveljavljal eno ali drugo od navedenih oblik premoženjske škode, bi moral dokazati, da je zaradi škodnega dogodka (konkretno neupravičenega pripora) prikrajšan v svoji premoženjskopravni sferi.