Tožena stranka ni v postopku pred sodiščem prve stopnje podala nobene konkretizacije svojih trditev glede plačila svoje obveznosti z asignacijo, ampak je slednje konkretizirala šele v pritožbenem postopku. Spisek plačil pa ob pomanjkljivi trditveni podlagi ne more pomeniti dokaza, s katerim bi lahko tožena stranka dokazala plačilo zneska 618,00 EUR. Z dokazom namreč tožena stranka ni mogla nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage.
Tožena stranka se je sicer sklicevala na okoliščino, da je v svoji arhivski dokumentaciji šele naknadno našla pogodbo o asignaciji, zaradi česar je do prvega naroka za glavno obravnavo ni mogla predložiti, kar pa ni upoštevan objektivni razlog, zaradi katerega bi lahko sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku upoštevalo nov dokaz v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP.
vstop novega dolžnika v izvršilni postopek – prehod obveznosti – sprememba dolžnika – nadaljevanje izvršbe z dediči – javna listina - smrtovnica
Javna ali po zakonu overjena listina, na katero se nanaša tretji odstavek 24. člena ZIZ, mora s svojo vsebino izkazovati prehod obveznosti na dolžnika (oziroma prehod terjatve na upnika).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0061744
ZOR člen 200. ZPP člen 2, 180, 180/1.
pravična denarna odškodnina – vrste nepremoženjske škode – določnost zahtevka za nepremoženjsko škodo – ločeno uveljavljanje odškodnine za posamezno vrsto škode – prekoračitev tožbenega zahtevka
Dejstvo, da je tožnica svoje prikrajšanje (nevšečnosti med zdravljenjem) uvrstila v drugo vrsto škode, kot bi skladno s sodno prakso morala, sicer ni v skladu z zahtevanim analitičnim pristopom pri uveljavljanju odškodnin in otežuje sistematičen pristop pri obravnavanju škode, ni pa podlage za zaključek, da je bila odškodnina za nepremoženjsko škodo iz naslova telesnih bolečin prisojena izven okvira tožbenega zahtevka, saj je tako postavljen zahtevek sodišče obravnavalo in tudi tožena stranka ni ugovarjala, da se zaradi njegove nedoločnosti ne more braniti.
dovoljena hitrost v naselju – območje prehoda za pešce – nepričakovana ovira
Dovoljena hitrost v naselju ne pomeni, da sme voznik s takšno hitrostjo voziti tudi v območju prehoda za pešce. Prehod za pešce za voznika pomeni, da mora biti v vsakem trenutku pripravljen ustaviti pred prehodom za pešce, saj pešec, ki stopa po prehodu ali stopa nanj zanj nikoli ni nepričakovana ovira. Še bolj bi moral biti pozoren, če ni imel dobrega pregleda nad razmerami, na kar kaže njegova navedba, da je peška prišla na prehod izza parkiranega vozila. Zmotno je zato stališče zagovornice, da sta pešca povzročila nevarno situacijo, ki je bila za obdolženega nepričakovana in neobvladljiva.
odpustitev sankcije prepovedi vožnje motornega vozila – posebne olajševalne okoliščine
Obdolženi je bil v času storitve prekrška v hudi osebni stiski. Iz izpodbijane sodbe tudi izhaja, da obdolženi sicer ni kršitelj cestnoprometnih predpisov, saj doslej ni bil kaznovan niti ni v drugem postopku o prekršku. Glede na to, da je bila obdolžencu hitrost izmerjena sicer znotraj območja, ki označuje naselje, vendar na regionalni cesti, ob čemer tudi prekrškovni organ v obdolžilnem predlogu ne navaja nobene takšne okoliščine v zvezi z obravnavanim prekrškom, ki bi kazala na povzročitev konkretne nevarnosti za nastanek hude posledice, so v obravnavanem primeru podane takšne posebne olajševalne okoliščine, ki utemeljujejo odpustitev stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila, kljub sicer visoko prekoračeni dovoljeni hitrosti.
Po določbi čl. 131 ZZZDR se sme preživnina, v danem primeru zvišana preživnina, prisoditi tudi za čas pred izdajo sodbe, zahteva pa se lahko od trenutka, ko je bila vložena tožba, pri čemer ni pritožbeno sporno, da je tožeča stranka zahtevala zvišanje preživnine od 1. 4. 2011, to je od vložitve tožbe dalje.
trditveno in dokazno breme - odložni pogoj – rok za plačilo – pogoj plačila uporabnika storitve
Stranki sta se dogovorili za rok plačila, ki je vezan na izpolnitev pogoja (odložen). Neizpolnitev tako določenega pogoja ne more pomeniti, da nasprotna stranka svojega dela obveznosti sploh ni dolžna izpolniti ali da lahko z izpolnitvijo odlaša v nedogled (da obveznost tožene stranke do tožeče stranke po sklepanju sodišča prve stopnje še ni in morda tudi nikoli ne bo zapadla). Najkasneje takrat, ko postane jasno, da se pogoj ne bo uresničil, je treba šteti, kot da čas izpolnitve (rok) ni določen.
pravdna stranka – popolna opredelitev tožene stranke – predlog za postavitev začasnega zastopnika
Z navedbo osebnega imena toženk, zgolj kraja njunega domnevnega prebivanja in navedbo, da sta lastnici konkretne nepremičnine (pri čemer v zemljiški knjigi niso vpisani niti rojstni podatki niti ni vpisan naslov prebivališča toženk), tožnika nista zadostila zahtevi za določeno individualizacijo toženk. Predlogu za postavitev začasnega zastopnika toženkam sodišče prve stopnje utemeljeno ni ugodilo.
nevarna stvar – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – padec po stopnicah – vzročna zveza
Očitek zavarovancu tožene stranke, da betonskih stopnic ni ustrezno čistil, je sicer delno utemeljen, vendar ne v taki meri, da bi bilo mogoče temu pripisati vzrok za tožnikov padec, ob ugotovitvi, da sta trava in plevel rasla tam, kjer tožnik življenjsko gledano ni mogel stopiti. Res je, da so bile stopnice dotrajane in nekoliko poškodovane (a ne na mestu, kjer je tožnik stopil in, kot trdi, izgubil ravnotežje ter nato padel), vendar tudi ta dotrajanost na sam padec tožnika ni imela vpliva, saj so bile le-te še vedno varne za hojo. Stopnice so bile, kljub temu, da niso bile popolnoma očiščene trave in plevela in da so bile dotrajane, še vedno dovolj urejene, da bi povprečno skrben človek, ob povprečno skrbni hoji po njih, ne mogel pasti.
ZIZ člen 34, 239, 270, 270-2, 271, 271/1, 271/1-2.
začasna odredba – sredstvo zavarovanja - pobotni ugovor – nasprotna tožba - bodoča terjatev
Po določilu četrtega odstavka 34. člena ZIZ lahko sodišče na predlog dolžnika z izvršbo določi drugo sredstvo namesto tistega, ki ga je predlagal upnik, če zadošča za poplačilo terjatve. Ker takega predloga tožena stranka ni vložila, navaja pa, da razpolaga z vrsto nepremičnin, je pritožbeno pojasnjevanje, da stanovanje, ki je predmet začasne odredbe, vsaj trikrat presega vtoževani znesek, neupoštevno.
Le v primeru pobotnega ugovora se mora sodišče prve stopnje ukvarjati z vprašanjem verjetnosti v pobot ugovarjane terjatve. Ker pa tožena stranka tožbenemu zahtevku, ki mu do višine 50.082,07 EUR ne oporeka, ni ugovarjala s pobotno terjatvijo, pač pa je vložila nasprotno tožbo, je zmotno pritožbeno stališče, da tožbenega zahtevka tožeča stranka ni verjetno izkazala.
oprostitev sodne takse – plačilni nalog za plačilo sodne takse
O obveznosti plačila sodne takse je bilo pravnomočno odločeno s sodbo Okrajnega sodišča v Kopru PR 1, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru PRp 2. Pritožnik zato pritožbenih razlogov glede nemožnosti plačila sodne takse v tem postopku ne more uveljavljati več, pač pa je zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse v skladu z določbo petega odstavka 34. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) dopustno vložiti ugovor le iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo.
ZIZ člen 6, 6/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1. ZST-1 člen 34, 34a, 34a/2, 34a/3, 35. ZST-1A člen 42, 42/1.
odločanje o ugovoru - pristojnosti strokovnega sodelavca - sestava sodišča – razmerje specialnosti predpisa do splošnega - časovna veljavnost procesnega zakona
Postopek izterjave neplačane sodne takse je posebej in podrobno urejen v Zakonu o sodnih taksah (Ur.l. RS, št. 37/2008 in 97/2010; v nadaljevanju ZST-1), ki kot specialni zakon ureja pravila v zvezi s plačevanjem sodnih taks v vseh sodnih postopkih. Ker gre za specialni predpis za področje sodnih taks v odnosu do ZIZ, ki ureja le področje izvršbe, je potrebno glede pooblastil za izdajo odločitev v postopku odločanja o izterjavi neplačane sodne takse uporabiti določbe ZST-1.
postopek za določitev nujne poti – stvarna služnost – služnost parkiranja – pravdni postopek
Stvarna služnost (služnost parkiranja) lahko nastane z zakonom ali na podlagi pravnega posla ali pa z odločbo državnega organa. Služnostna pravica se ugotavlja v pravdnem in ne v nepravdnem postopku, kjer sodišče odloča o določitvi nujne poti. Določitev služnosti parkiranja tako ne more biti predmet postopka za določitev nujne poti.
Solastnik stanovanja oziroma enostanovanjske hiše ima proti drugemu solastniku na voljo vindikacijsko tožbo za varovanje svojega dela solastne stvari na podlagi 100. člena SPZ le, če je solastna stvar med solastniki glede njene uporabe in posesti razdeljena.
ZDR člen 29, 47, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 90, 90/3.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - akt o sistemizaciji - sodno varstvo
Glede na to, da tožnik po novi pogodbi o zaposlitvi, ki mu je bila ponujena ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni več vodja službe, je pravilna ugotovitev, da se je vsebina njegovih delovnih nalog ter njegova stopnja odgovornosti spremenila. Takšna sprememba delovnega mesta predstavlja utemeljen poslovni razlog za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, saj gre za prenehanje potrebe po opravljanju dela v skladu z opisom delovnega mesta, ki velja za odpovedano pogodbo o zaposlitvi.
ZPP člen 76, 339, 339/2, 339/2-14. ZFPPIPP člen 311, 350, 351, 442, 442/1, 442/1-1, 443, 443/6.
stečajni postopek nad premoženjem izbrisane družbe - sposobnost biti stranka - nadaljevanje postopka s premoženjem izbrisane pravne osebe - vročanje aktivnim družbenikom - spregled pravne osebnosti - priznanje lastninske pravice - vrsta tožbenega zahtevka - osebna odgovornost družbenikov - prerekana izločitvena pravica - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Ker premoženje družbe ni prešlo na aktivne družbenike, temveč se je nad premoženjem začel stečajni postopek, pravila o odgovornosti aktivnih družbenikov ne pridejo v pošev.
Tožeča stranka je v stečajnem postopku uveljavljala izločitveno pravico (lastninsko pravico na nepremičnini, vpisani v korist stečajnega dolžnika), ki je bila prerekana, zato mora sodišče v predmetnem pravdnem postopku, ki se je začel že pred uvedbo stečajnega postopka, o takšnem zahtevku meritorno odločiti.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe ne izvaja popolnega dokaznega postopka. O predlogu mora odločiti najkasneje v treh dneh, pri tem pa ne presoja, ali je tožeča stranka svoje trditve dokazala, temveč le, ali je izkazala za verjetno, da terjatev obstoji. Če presodi, da tožeča stranka tega ni storila, predlog za izdajo začasne odredbe zavrne in se ne ukvarja s preostalimi pogoji za izdajo začasne odredbe.
skrbnik zapuščine – primernost osebe za skrbnika zapuščine
Iz namena instituta skrbnika zapuščine izhaja, da naj bi to nalogo opravljala oseba, ki bo nepristransko zastopala vse dediče. Pritožnica ne izraža pomislekov glede primernosti postavljenega skrbnika, zavzema se za postavitev skrbnika, ki ga je predlagala sama, ne da bi pojasnila, zakaj bi bil primernejši.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - akt o sistemizaciji
Ni mogoče šteti, da je podan utemeljen poslovni razlog za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, če se spremeni le opis delovnega mesta v nebistvenih delih, naloge in odgovornosti, ki jih ima delavec, pa se v ničemer ne spremenijo.