odškodninska odgovornost - poklicna bolezen - premoženjska škoda - mesečna renta - zastaranje - zaključek zdravljenja - sodni izvedenec - stari ZDR- kolizijske norme
Glede na to, da ima sporno razmerje najtesnejšo zvezo s slovenskim pravom (pogodbe o zaposlitvi s tožnikom so bile sklenjene v Sloveniji, dogovorjena je bila pristojnost slovenskega sodišča, tožnik je slovenski državljan), je treba tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za škodo zaradi poklicne bolezni presojati po slovenskem pravu.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO
VSM0021384
ZIZ člen 15, 32. ZPP člen 300, 353, 365, 365/1, 365/1-2, 366.
izvršilni postopek - ustavitev postopka - delež družbenika - sodni register - izbris družbe iz sodnega registra - predmet izvršbe - dovoljena izvršba - novo sredstvo izvršbe - nadaljevanje izvršbe - zaznamba sklepa - poslovni delež družbenika - ločeno obravnavanje zahtevkov - izvršilni stroški
Pregled spisa pokaže, da so resnične trditve upnika o tekoči izvršbi zoper dolžnika zaradi realizacije iste terjatve pod opr. št. I 2001/895 sodišča prve stopnje, kjer je v bistvu tudi upnik vložil nato predlog za spremembo sredstev izvršbe, tako da je predlagal še to na delež dolžnika v družbi, da pa je sodišče prve stopnje (pač v skladu z določbami Sodnega reda) tak predlog vpisalo posebej pod sedanjo opr. št. In 486/2010 in se je tedaj s tem odredilo ločeno obravnavanje te zadeve, kar ima v bistvu v procesnem oziru podlago že v določbi člena 300 Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v postopku izvršbe na osnovi člena 15 Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) uporablja subsidiarno. Po tej določbi lahko sodišče odloči, da se ločeno obravnavajo posamezni zahtevki iz iste tožbe in lahko izda po končanem ločenem obravnavanju posebne odločbe o teh zahtevkih.
Navedena procesna ureditev kaže, da so izločene zadeve v procesnem oziru samostojne zadeve in s tem izgubijo procesno povezavo s prejšnjo skupno zadevo, pri čemer je bistveno, da so v procesnem in materialnopravnem oziru predmet ločenega obravnavanja. Po mnenju pritožbenega sodišča ne vzdrži pritožbena trditev, da je kljub izločitvi dela izvršbe, ki se nanaša na poslovni delež družbenika v procesno samostojno zadevo, celotna izvršba enovit postopek. Takšno stališče glede na navedeno ni pravilno.
ZJU člen 147, 147/1, 147/2, 149, 149/1, 156, 156/3, 156/5, 158, 158/2. ZDSS-1 člen 6, 6/1, 6/1-c.
sklep o premestitvi - ukinitev delovnega mesta - delovne potrebe - akt o sistemizaciji - ustrezna zaposlitev - plača - sodno varstvo - kolektivni delovni spor
Tožena stranka je v okviru reorganizacije ukinila nekatere oddelke ter posledično tudi delovno mesto, na katerem je delala tožnica. Iz tega razloga ji je zakonito podala sklep o premestitvi na drugo delovno mesto, ki je za tožnico ustrezno, saj zanj izpolnjuje predpisane pogoje in ga je sposobna opravljati. Pri tem ni bistveno, kakšna (nižja) plača je za delovno mesto, na katerega je bila tožnica premeščena, določena.
Tožnica v individualnem delovnem sporu ne more uveljavljati, da je akt o sistemizaciji, ki ga je sprejela tožena stranka in s katerim je ukinila njeno prejšnje delovno mesto, nezakonit, ker k njemu ni priložena obrazložitev, ki bi vsebovala cilje reorganizacije, razloge za izvedbo reorganizacije, analizo delovnih opravil in postopkov ter število in strukturo delovnih mest (javnih uslužbencev). Za primere, ko se uveljavlja, da sistemizacija ni v skladu z zakonom oz. kolektivnimi pogodbami, je namreč predviden kolektivni delovni spor.
V okviru opravljenega pritožbenega preizkusa zadeve pritožbeno sodišče poudarja, da v napadeni stroškovni odločitvi ni našlo nobenih nepravilnosti niti z vidika upoštevanja procesnih pravil niti ne z vidika materialnopravne pravilnosti te odločitve. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da je dolžnikova obveznost povračila potrebnih izvršilnih stroškov upnika določena v petem odstavku člena 38 ZIZ, ob izvršeni stroškovni odmeri pa je sodišče prve stopnje upoštevalo potrebnost priglašenih stroškov za izvršbo kot tudi njihovo višino presojalo v skladu z določbami Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT). Svojo odločitev v tej smeri je skrbno in natančno obrazložilo in pritožbeno sodišče povzema razloge sodišča prve stopnje v tej smeri in se sklicuje nanje, brez nepotrebnega ponavljanja. Tudi samo ocenjuje izpodbijano stroškovno odločitev kot pravilno in zakonito, medtem ko dolžnica neke konkretne graje na račun odmerjenih izvršilnih stroškov upnika in v smeri obstoja in obsega njene stroškovne obveznosti niti ni podala.
predlog za nadomestitev plačila globe z opravo določene naloge v splošno korist – ustrezna izvajalska organizacija – zdravstveni razlogi storilca
Glede na to, da so razlogi, da storilcu ni mogoče omogočiti opravljanja nalog v splošno korist na njegovi strani (zdravstveni), je odločitev sodišča prve stopnje, da se storilčev predlog zavrne, pravilna.
oprostitev sodne takse – plačilni nalog za plačilo sodne takse
O obveznosti plačila sodne takse je bilo pravnomočno odločeno s sodbo Okrajnega sodišča v Kopru PR 1, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru PRp 2. Pritožnik zato pritožbenih razlogov glede nemožnosti plačila sodne takse v tem postopku ne more uveljavljati več, pač pa je zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse v skladu z določbo petega odstavka 34. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) dopustno vložiti ugovor le iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo.
ZIZ člen 34, 239, 270, 270-2, 271, 271/1, 271/1-2.
začasna odredba – sredstvo zavarovanja - pobotni ugovor – nasprotna tožba - bodoča terjatev
Po določilu četrtega odstavka 34. člena ZIZ lahko sodišče na predlog dolžnika z izvršbo določi drugo sredstvo namesto tistega, ki ga je predlagal upnik, če zadošča za poplačilo terjatve. Ker takega predloga tožena stranka ni vložila, navaja pa, da razpolaga z vrsto nepremičnin, je pritožbeno pojasnjevanje, da stanovanje, ki je predmet začasne odredbe, vsaj trikrat presega vtoževani znesek, neupoštevno.
Le v primeru pobotnega ugovora se mora sodišče prve stopnje ukvarjati z vprašanjem verjetnosti v pobot ugovarjane terjatve. Ker pa tožena stranka tožbenemu zahtevku, ki mu do višine 50.082,07 EUR ne oporeka, ni ugovarjala s pobotno terjatvijo, pač pa je vložila nasprotno tožbo, je zmotno pritožbeno stališče, da tožbenega zahtevka tožeča stranka ni verjetno izkazala.
ZDR člen 42, 109, 112, 112/2, 130, 131. ZPP člen 108, 180, 285.
terjatev iz delovnega razmerja - zakonske zamudne obresti
Tožnik tožbenega zahtevka v delu vtoževanih zakonskih zamudnih obresti od razlike v odpravnini in povrnitve stroškov prehrane ter prevoza na delo in z dela ni oblikoval skladno z določbo prvega odstavka 180. člena ZPP, saj ni navedel, od kdaj dalje zahteva zakonske zamudne obresti. V tem delu je tožba nepopolna in zato neprimerna za vsebinsko obravnavanje.
trditveno in dokazno breme - odložni pogoj – rok za plačilo – pogoj plačila uporabnika storitve
Stranki sta se dogovorili za rok plačila, ki je vezan na izpolnitev pogoja (odložen). Neizpolnitev tako določenega pogoja ne more pomeniti, da nasprotna stranka svojega dela obveznosti sploh ni dolžna izpolniti ali da lahko z izpolnitvijo odlaša v nedogled (da obveznost tožene stranke do tožeče stranke po sklepanju sodišča prve stopnje še ni in morda tudi nikoli ne bo zapadla). Najkasneje takrat, ko postane jasno, da se pogoj ne bo uresničil, je treba šteti, kot da čas izpolnitve (rok) ni določen.
dokazni predlog – izvedba preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom
Res je, da sodišče ni zaslišalo tudi predlagane priče M.B., vendar s tem ni zagrešilo nobene kršitve, ki bi bila obdolžencu v škodo. Kot je namreč pojasnilo, je že kot priča zaslišani policist Mi.B. prepričljivo pojasnil, kako je postopek z obdolženim potekal, obdolženi pa na izpovedbo priče ni imel nobenih pripomb. Poleg tega obdolženi v pritožbi tudi ni pojasnil, glede katerega pravno relevantnega dejstva bi bilo pričanje te priče pomembno, prav tako tudi ni zadostil dokaznim standardom predloga za pridobitev atesta za elektronski alkotest. Obdolženi namreč ne trdi, da bi elektronski alkotest deloval nepravilno, v pisnem zagovoru navaja le, da se ne spomni, ali mu ga je policist pokazal.
sodna taksa kot procesna predpostavka – vezanost sodišča in strank na pravnomočno odločbo
Zoper sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev, odlog ali obročno odplačevanje sodne takse se dolžnik ni pritožil in je postal pravnomočen, kar pomeni, da je na tako odločitev vezan tako dolžnik kot tudi sodišče prve stopnje, zato je tudi pravilno dolžniku po pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi navedenega predloga poslalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za ugovor. Dolžnik te sodne takse v nudenem roku ni plačal, plačilo sodne takse za ugovor pa je procesna predpostavka in neizpolnitev te vodi k domnevi umika tega pravnega sredstva.
Pritožba s svojimi izvajanji na pravilnost te odločitve ne more imeti vpliva, saj dolžnik v svojih pritožbenih navedbah povsem ignorira že sprejeto odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za taksno oprostitev oziroma odlog ali obročno plačevanje sodne takse, zoper katero se dolžnik niti ni pritožil in je postala pravnomočna.
Glede na to, da sta v opisu obdolženemu očitanega ravnanja zajeta tako očitek povzročitve prometne nesreče s kršitvijo pravila o prednosti na križišču, kot vožnja pod vplivom alkohola nad predpisano vrednostjo, je ob pravilni pravni opredelitvi v obdolžilnem predlogu opisanega dejanja predmet postopka en sam prekršek, in sicer prekršek po osmem odstavku 135. člena ZVCP-1, ki ga stori voznik, ki povzroči prometno nesrečo, razen prometne nesreče z neznatno nevarnostjo za druge udeležence cestnega prometa in ima v organizmu več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka ali mamilo, psihoaktivno zdravilo ali drugo psihoaktivno snov, ki zmanjšuje njegovo sposobnost za varno udeležbo v cestnem prometu.
ZDR člen 80, 80/1, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/3. KZ-1 člen 357, 357/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - suspenz - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja
Glede na to, da je tožnik ostal v delovnem razmerju (suspenzu) po dokončni odločitvi o izredni odpovedi in po zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe (vse do dneva izdaje odločbe sodišča prve stopnje o glavni stvari), za zakonito izredno odpoved ni bil izpolnjen pogoj, da z delovnim razmerjem ni mogoče nadaljevati najmanj do izteka odpovednega roka. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga ni zakonita.
ZPIZ-1 člen 97, 162. ZZZPB člen 17c, 17g, 69, 69/2. ZZDT člen 4, 4/3, 4/5. ZDR člen 21, 21/2.
nadomestilo za invalidnost – tujec – prijava pri zavodu za zaposlovanje – delovno dovoljenje
Pogoj za pridobitev pravic za brezposelne invalide je prijava pri zavodu za zaposlovanje ter izpolnjevanje obveznosti po predpisih o zaposlovanju. Tožnik invalid III. kategorije se kot tujec brez veljavnega delovnega dovoljenja ne more prijaviti pri zavodu kot brezposelna oseba, zato nima pravice do nadomestila za invalidnost.
javni uslužbenec -sklep - komisija za pritožbe - sodno varstvo
Javni uslužbenec lahko sodno varstvo uveljavlja v roku 30 dni od vročitve sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS, četudi ta komisija ne odloči v zakonsko predvidenem roku.
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi, da zavrne storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, utemeljeno upoštevalo storilčeve številne vožnje pod vplivom alkohola in da mu je bilo že izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Poleg tega pa storilec tudi ni predložil ustreznega zdravniškega spričevala (z mnenjem alkohologa), ampak mnenje psihologa.
ZVCP-1 člen 233. ZP-1 člen 26, 26/7, 114, 114/4, 157, 157/3, 163, 163/12.
domneva odgovornosti lastnika vozila – pravni pouk – pravna zmota – odpustitev stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila
Pouk iz četrtega odstavka 114. člena ZP-1, da mora obdolženi navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist do odločitve o prekršku, sicer jih pozneje v postopku ne bo mogel uveljavljati, je nedvoumen, enako tudi opozorilo, da bo v primeru, če se na vabilo ne bo odzval in svojega izostanka ne bo opravičil in ne bo zahteval zaslišanja pri sodišču, ki vodi postopek o prekršku, sodišče izdalo sodbo brez njegovega zaslišanja, ker za pravilno odločitev ni nujno, da bi bil zaslišan. Pritožbeno sodišče zato meni, da bi se običajno skrben človek na takšna opozorila odzval in pri sodišču preveril za kakšno zadevo gre, tudi če bi menil, da gre za pomotoma voden postopek o prekršku zoper njega in se ni mogoče strinjati z mnenjem zagovornice, da je bil obdolženi v opravičljivi pravni zmoti.
vstop novega dolžnika v izvršilni postopek – prehod obveznosti – sprememba dolžnika – nadaljevanje izvršbe z dediči – javna listina - smrtovnica
Javna ali po zakonu overjena listina, na katero se nanaša tretji odstavek 24. člena ZIZ, mora s svojo vsebino izkazovati prehod obveznosti na dolžnika (oziroma prehod terjatve na upnika).