IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSM0021382
ZIZ člen 15, 55, 55/1, 55/1-7, 58, 58/4, 80, 80/1. ZGD-1 člen 471. ZPP člen 155, 165, 165/1, 339, 339/2, 350, 350/2, 365, 365/1, 365 /1-2, 366.
ugovor dolžnika - novo izvršilno sredstvo - družbenik - poslovni delež - lastnik deleža - pritožba - odgovor na pritožbo - osnovni vložek - osnovna sredstva - izvršilni stroški
Dolžnik lahko zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom (v našem primeru s prodajo poslovnega deleža dolžnika kot družbenika v družbi) ugovarja, vendar le z omejenimi ugovornimi razlogi, to je z razlogi, ki se nanašajo le na novo izvršilno sredstvo (in predmete izvršbe), kar je skladno z načelnim pravnim mnenjem, sprejetim na občni seji VSS 18. in 19. 6. 1996.
ugovor tretjega – odlog tretjega – pogoji za odlog – verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode
Dejstvo realizacije izvršbe za tretjega ne more pomeniti nenadomestljive škode, ki bi utemeljevala odlog izvršbe, temveč bi moral tretji pojasniti in izkazati, konkretno kakšna in kolikšna škoda bi mu nastala s takojšnjo izvršbo.
izvršba na nepremičnino – javna dražba - ustavitev izvršbe na nepremičnino – vrednost nepremičnine – predlog za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine
Sodišče prve stopnje ni kršilo načela kontradiktornosti, ko pravočasno pred prodajnim narokom vloženega predloga dolžnika za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine ni posredovalo upniku, saj tega določbe ZIZ o ponovni ugotovitvi vrednosti nepremičine (178. člen ZIZ) ne predvidevajo. Tudi po prepričanju sodišča druge stopnje so pravice nasprotne stranke (tiste, ki spremembe ugotovljene vrednosti nepremičine ne predlaga) v zadostni meri varovane z vabilom k udeležbi na prodajnem naroku in hkratnim opozorilom na možnost, da se vrednost nepremičnine dokončno ugotovi na prodajnem naroku (tretji odstavek 181. člena ZIZ).
nadaljevano kaznivo dejanje – tatvina – seštevek ugrabkov - velika premoženjska korist
V kolikor seštevek ugrabkov pri tatvinah presega znesek, ki predstavlja veliko premoženjsko korist in če pri tem v izreku ni opisan še posebej obarvani naklep, da je storilcu šlo za to, da si prilasti veliko premoženjsko korist, takšne kontinuirane kriminalne dejavnosti ni mogoče opredeliti po tretjem odstavku 54. člena KZ-1.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – zastaranje terjatve – dobava vode – enoletni zastaralni rok
Tožeča stranka bi lahko z zapadlostjo v letu 2005 izdala račun za vtoževano obveznost. Posledično je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo in štelo, da je bila tožba tožeče stranke vložena 21. 12. 2007 prepozna, saj je zastaranje poteklo že konec leta 2006.
V okviru opravljenega pritožbenega preizkusa zadeve pritožbeno sodišče poudarja, da v napadeni stroškovni odločitvi ni našlo nobenih nepravilnosti niti z vidika upoštevanja procesnih pravil niti ne z vidika materialnopravne pravilnosti te odločitve. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da je dolžnikova obveznost povračila potrebnih izvršilnih stroškov upnika določena v petem odstavku člena 38 ZIZ, ob izvršeni stroškovni odmeri pa je sodišče prve stopnje upoštevalo potrebnost priglašenih stroškov za izvršbo kot tudi njihovo višino presojalo v skladu z določbami Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT). Svojo odločitev v tej smeri je skrbno in natančno obrazložilo in pritožbeno sodišče povzema razloge sodišča prve stopnje v tej smeri in se sklicuje nanje, brez nepotrebnega ponavljanja. Tudi samo ocenjuje izpodbijano stroškovno odločitev kot pravilno in zakonito, medtem ko dolžnica neke konkretne graje na račun odmerjenih izvršilnih stroškov upnika in v smeri obstoja in obsega njene stroškovne obveznosti niti ni podala.
Sodišče ustavi postopek v zvezi z izdajo predhodne odredbe in razveljavi opravljena dejanja, če v petnajstih dneh, ko izteče rok, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo. Predhodna odredba tako preneha veljati šele s potekom tega petnajstdnevnega roka in ne že s pretekom časa, za katerega je bila izdana.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - vinjenost na delu - sodna razveza
Tožena stranka tožnika ni utemeljeno pisno opomnila na izpolnjevanje obveznosti in na možnost kasnejše odpovedi, čeprav je pri tožniku z alkotestom ugotovila prisotnost alkohola v krvi. Koncentracije alkohola je bila namreč zanemarljiva (0,04 mg/l), bila pa je posledica dejstva, da je tožnik tisti dan jedel rumove kroglice. Tako ni mogoče šteti, da je bil tožnik vinjen na delu, da bi bilo opozorilo (in posledično redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga) utemeljeno.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – običajni rok izpolnitve – običajni način izpolnitve – objektivni pogoj izpodbojnosti – subjektivni pogoj izpodbojnosti – spor majhne vrednosti
Čeprav ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bilo sklepanje kompenzacij med pravdnima strankama nekaj običajnega, res ne izpodbija domneve glede sočasnosti plačila, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je toženka v postopku med drugim zatrjevala, da je imela tožnica 60-dnevni plačilni rok in je skoraj vedno zamujala s plačili ali pa je račune plačala zgolj delno in na različne načine, česar tožnica ni prerekala; to pa po mnenju pritožbenega sodišča potrjuje zaključek sodišča prve stopnje, da je toženka izpodbila domnevo iz 1. točke 1. odstavka 271. člena ZFPPIPP.
ZJU člen 147, 147/1, 147/2, 149, 149/1, 156, 156/3, 156/5, 158, 158/2. ZDSS-1 člen 6, 6/1, 6/1-c.
sklep o premestitvi - ukinitev delovnega mesta - delovne potrebe - akt o sistemizaciji - ustrezna zaposlitev - plača - sodno varstvo - kolektivni delovni spor
Tožena stranka je v okviru reorganizacije ukinila nekatere oddelke ter posledično tudi delovno mesto, na katerem je delala tožnica. Iz tega razloga ji je zakonito podala sklep o premestitvi na drugo delovno mesto, ki je za tožnico ustrezno, saj zanj izpolnjuje predpisane pogoje in ga je sposobna opravljati. Pri tem ni bistveno, kakšna (nižja) plača je za delovno mesto, na katerega je bila tožnica premeščena, določena.
Tožnica v individualnem delovnem sporu ne more uveljavljati, da je akt o sistemizaciji, ki ga je sprejela tožena stranka in s katerim je ukinila njeno prejšnje delovno mesto, nezakonit, ker k njemu ni priložena obrazložitev, ki bi vsebovala cilje reorganizacije, razloge za izvedbo reorganizacije, analizo delovnih opravil in postopkov ter število in strukturo delovnih mest (javnih uslužbencev). Za primere, ko se uveljavlja, da sistemizacija ni v skladu z zakonom oz. kolektivnimi pogodbami, je namreč predviden kolektivni delovni spor.
Zaveza tožene stranke, da tožniku njena hčerinska družba 3 leta ne bo odpovedala pogodbe o zaposlitvi, je veljavna. Kljub temu tožnik do odškodnine, ki je bila dogovorjena za primer, če bi bila ta zaveza prekršena, ni upravičen, saj mu je pri hčerinski družbi delovno razmerje prenehalo na podlagi sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO
VSM0021384
ZIZ člen 15, 32. ZPP člen 300, 353, 365, 365/1, 365/1-2, 366.
izvršilni postopek - ustavitev postopka - delež družbenika - sodni register - izbris družbe iz sodnega registra - predmet izvršbe - dovoljena izvršba - novo sredstvo izvršbe - nadaljevanje izvršbe - zaznamba sklepa - poslovni delež družbenika - ločeno obravnavanje zahtevkov - izvršilni stroški
Pregled spisa pokaže, da so resnične trditve upnika o tekoči izvršbi zoper dolžnika zaradi realizacije iste terjatve pod opr. št. I 2001/895 sodišča prve stopnje, kjer je v bistvu tudi upnik vložil nato predlog za spremembo sredstev izvršbe, tako da je predlagal še to na delež dolžnika v družbi, da pa je sodišče prve stopnje (pač v skladu z določbami Sodnega reda) tak predlog vpisalo posebej pod sedanjo opr. št. In 486/2010 in se je tedaj s tem odredilo ločeno obravnavanje te zadeve, kar ima v bistvu v procesnem oziru podlago že v določbi člena 300 Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v postopku izvršbe na osnovi člena 15 Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) uporablja subsidiarno. Po tej določbi lahko sodišče odloči, da se ločeno obravnavajo posamezni zahtevki iz iste tožbe in lahko izda po končanem ločenem obravnavanju posebne odločbe o teh zahtevkih.
Navedena procesna ureditev kaže, da so izločene zadeve v procesnem oziru samostojne zadeve in s tem izgubijo procesno povezavo s prejšnjo skupno zadevo, pri čemer je bistveno, da so v procesnem in materialnopravnem oziru predmet ločenega obravnavanja. Po mnenju pritožbenega sodišča ne vzdrži pritožbena trditev, da je kljub izločitvi dela izvršbe, ki se nanaša na poslovni delež družbenika v procesno samostojno zadevo, celotna izvršba enovit postopek. Takšno stališče glede na navedeno ni pravilno.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - utemeljen razlog - direktor - mandat - pogodba o zaposlitvi za določen čas - individualna pogodba o zaposlitvi - sprememba delodajalca
Kljub temu, da je bila tožnikova pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas opravljanja funkcije direktorja, mu je tožena stranka po prenehanju funkcije podala odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi. Ker je tožnik to ponudbo sprejel, je sodno varstvo omejeno na ugotavljanje utemeljenosti odpovednega razloga.
ZDR člen 29, 47, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 90, 90/3. ZDSS-1 člen 40.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - akt o sistemizaciji - sodno varstvo - vzorčni postopek
Zaposlitev novega vodje službe ter delna razbremenitev tožnice zaradi dodatne zaposlitve na knjigovodskih delih, prav tako pa tudi nekatere nove zadolžitve tožnice utemeljujejo zaključek, da je prišlo do dejanskih sprememb pri tožničinem delu. Zaradi teh sprememb ji je tožena stranka utemeljeno podala odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.
kolektivni delovni spor – splošni akt delodajalca – skladnost splošnega akta z zakonom in kolektivno pogodbo – procesna legitimacija – predlagatelj – skupina delavcev
Predlagatelja (delavca) bi v kolektivnem delovnem sporu, v katerem izpodbijata veljavnost splošnega akta delodajalca oz. njegovo neskladnost s kolektivno pogodbo, imela procesno legitimacijo za vložitev predloga, če bi bili kumulativno izpolnjeni trije pogoji: da gre za skupino delavcev, da za takšno skupino velja kolektivna pogodba (splošni akt) in da takšna skupina upravičeno uveljavlja skupinski interes.
Predlagatelja (dva delavca) predstavljata skupino delavcev (na splošno na področju socioloških oz. družbenih ved za skupino zadošča, da gre za dve osebi).
Delavec ima zaradi kršitve obveznosti delodajalca (neplačilo prispevkov za socialna zavarovanja) pravico do sodnega varstva v individualnem delovnem sporu, katerem je upravičen zahtevati, da sodišče naloži delodajalcu obračun in plačilo prispevkov iz njegove bruto plače.
Tožena stranka je prispevke za socialna zavarovanja plačala šele po vložitvi tožbe. Glede na to je dolžna tožnici, ki je tožbo umaknila, povrniti utemeljeno priglašene stroške postopka.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM0021383
ZIZ člen 15, 168, 211. ZPP člen 338, 338/1, 350, 350/2, 365, 365/1, 365/1-3.
rubež nepremičnine - sklep o izvršbi - pravnomočnost - pritožba - predmet izvršbe - listina - pravni naslov - prodajna pogodba - sredstvo izvršbe - lastnik - nepremičnina - zemljiška knjiga - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - etažna lastnina - predlog za izvršbo - verodostojna listina - vknjižba - nepopolna vloga - ustavitev postopka - razveljavitev odločbe - nadaljnji izvršilni stroški
Ko vlaga upnik predlog izvršbo na nepremičnino dolžnika, mora seveda preveriti ali je dolžnik lastnik te nepremičnine in ali je ta vpisana v zemljiški knjigi in od tega je odvisno kakšen postopek bo opravilo izvršilno sodišče v smeri ugotavljanja dolžnikove lastnine na nepremičnini – predmetu izvršbe.
Okoliščine so se spremenile v teku postopka. Takšne spremembe okoliščin ni mogoče šteti v škodo upnika, posebno ob dejstvu, ko ni nobenega dvoma, za katero nepremičnino – predmet izvršbe gre. Vendar pa je s trenutkom, ko se je stanje spremenilo in se je začel postopek vknjižbe etažne lastnine v zvezi s predmetom izvršbe, upnikov predlog v delu, v katerem je predlagal izvedbo začetne faze te izvršbe v smeri ugotavljanja dolžnikove lastnine na nepremičnini, glede na spremenjeno stanje poslal nepopolna vloga.
Dejstvo, da bi bilo treba ponoviti volitve za dva od skupaj 11 članov sveta šole, ne vpliva na odločitev sveta šole o izbiri ravnatelja. Četudi bi se ponovne volitve izvedle in bi oba člana sveta šole glasovala za tožnika, ta še vedno ne bi prejel dovolj glasov, da bi bil izvoljen.