Dolžnik s tem, ko pravi, da je dolg poravnal, trdi, da obligacijsko razmerje ne obstaja (več). Ko dolžnik opravi izpolnitveno ravnanje, ki je predmet obveznosti, je pravica upnika od dolžnika zahtevati, da opravi izpolnitveno ravnanje, ki je predmet obveznosti, uresničena. Zato z izpolnitvijo prenehata dolžnikova obligacijska obveznost opraviti izpolnitveno ravnanje in tej obveznosti nasprotna upnikova pravica od dolžnika zahtevati, da to izpolnitveno ravnanje opravi. S tem preneha tudi obligacijsko razmerje.
predhodna odredba – nevarnost – presoja sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – slabo finančno stanje dolžnika
Ne drži, da bi moralo sodišče ob preizkušanju pogojev za izdajo začasne odredbe presojati tudi, ali iz listine, ki je bila podlaga za izdajo sklepa o izvršbi, sploh izhaja zaveza dolžnika, saj dolžnik predlogu za izdajo sklepa o izvršbi ne predloži verodostojnih listin. Sodišče v postopku izdaje predhodne odredbe ne preverja zakonitosti odločbe, ki je podlaga za njeno izdajo, saj bi po pomenilo že odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
Samo dejstvo, da dolžnik izkazuje določen bilančni dobiček, še ne pomeni, da je dolžnik tudi likviden in to tudi ne kaže na to, da finančno stanje dolžnika ne bi bilo slabo. Delež obveznosti v kapitalu dolžnika je namreč izjemno visok, to pa v povezavi z izkazano nelikvidnostjo – dolžnikove kratkoročne obveznosti izrazito presegajo kratkoročna sredstva in ob upoštevanju, da ima dolžnik blokirane vse transakcijske račune, predstavlja nevarnost za uveljavitev upnikove terjatve.
Tudi v pritožbenem postopku je pritožnikova pravovarstvena potreba oz. pravni interes za pritožbo procesna predpostavka, ki mora biti podana, da sodišče pritožbo vsebinsko obravnava.
pridobitev lastninske pravice – ugotovitvena tožba – priposestvovanje – sklenitev pravnega posla – dobra vera – vknjiženost nepremičnine – predlog za oprostitev plačila sodnih taks
Toženčevo stališče, po katerem se na dobro vero tistega, ki zatrjuje priposestvovanje, v primeru, ko je nepremičnina vknjižena v zemljiško knjigo, ni mogoče sklicevati, je v sodni praksi že dolgo preseženo. V času, ko sta pravna prednika pravdnih strank sklenila kupno pogodbo (1969), ter v času, ko je teklo priposestvovanje (najdlje do leta 1989), so bile družbene razmere neprimerljive z današnjimi; zemljiška knjiga oziroma vpisovanje vanjo ni bilo dosledno, zato je praksa zavzela stališče, da standardov, ki veljajo v današnjem času, ni mogoče z enako strogostjo uporabljati za pravna razmerja, nastala v času, ko so vladale druge družbene razmerje in je veljala druga zakonodaja.
predhodna odredba – pogoji za predhodno odredbo - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obremenitev nepremičnine s hipoteko
Sodišče lahko izda predhodno odredbo pod pogojem, da je bila že izdana odločba domačega ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev in ki še ni izvršljiva. Takšno odločbo predstavlja tudi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Hipoteka, ki je v vrsti pred upnikovo ob ostalem, da dolžnik nima drugega premoženja, kaže na verjetnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
stroški nepravdnega postopka - spremljanje pravosodnih policistov na narok
Nasprotna udeleženca (pritožnika) sta dolžna nositi stroške spremljanja na sodišče skladno s prvim odstavkom 35. člena ZNP, po katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške, saj zakon za konkretni primer ne določa drugače.
osnova za izračun deleža glasovalnih pravic – zavarovane terjatve
Ker upnica ni dokazala, da prijavljenih terjatev ni imela zavarovanih, je odločitev o tem, da v skladu z določbo 1. odstavka 200. člena ZFPPIPP nima glasovalne pravice za glasovanje o sprejetju prisilne poravnave, posledično pa tudi izračunana osnova za izračun deleža glasovalnih pravic ter izpodbijani sklep o potrditvi prisilne poravnave.
stvarna pristojnost – premoženjskopravna zadeva – določitev nove meje – novela ZPP-D – prehodna določba – začetek postopka
Novo mejo glede sojenja v premoženjskopravnih zadevah je začrtala novela ZPP, ki velja od 1. 10. 2008 (novela ZPP-D).
Za primere, začete pred okrožnimi sodišči, a ne dokončane pred uveljavitvijo novele ZPP-D, velja, da se tudi dokončajo pred okrožnimi sodišči. Ker se postopek začne z vložitvijo tožbe, v obravnavani zadevi pa je bila tožba vložena 23. 6. 2008, to pomeni, da se je postopek začel pred okrožnim sodiščem in se mora pred njim tudi dokončati.
kaznovanje odvetnice – groba žalitev – napad na čast in dobro ime – ugled sodišča
Pritožnik sme svoje nezadovoljstvo s sodbo ali vodenjem postopka uveljavljati s pravnimi razlogi, vendar sporni zapis v ničemer ne podkrepi argumentov pritožbe, predstavlja pa napad na čast in dobro ime sodnice, sodišča in sodstva nasploh. Takšne izjave skušajo jemati ugled sodstvu, izražajo prezir in (odkrito) sejejo negativno razpoloženje do sodstva. Ker gre za izjavo odvetnice, pravne strokovnjakinje, ki mora v skladu s Kodeksom odvetniške poklicne etike vselej upoštevati pravila o lepem vedenju in pri svojem delu varovati ugled sodišč, je po prepričanju višjega sodišča ravnanje še toliko bolj žaljivo.
Določilo 380.člena ZFPPIPP, ki govori o stečajnem postopku nad pozneje najdenim premoženjem, ne izključuje prijavo izločitvenih pravic. Le-te je ob smiselni uporabi 4. do 7. odstavka 299. člena ZFPPIPP mogoče prijaviti do objave načrta (prve) splošne razdelitve kasneje najdenega premoženja.
Navkljub temu, da je težišče skrbi za varstvo in vzgojo na plečih matere, so na njeni strani za sedaj tudi boljše (višje) materialne zmožnosti. Na strani toženca o pravih materialnih zmožnostih v resnici niti ne more biti govora, marveč je mogoče ugotoviti le spodobne pridobitne zmožnosti (se pravi: potencialne preživninske zmožnosti). Te so v okviru preživninske sposobnosti sicer upoštevne, ne morejo pa biti ekvivalentne že obstoječim materialnim zmožnostim.
nedovoljenost pritožbe upnika zoper sklep o začetku stečajnega postopka – izpodbijanje domneve insolventnosti
Sklep o začetku stečajnega postopka je sodišče prve stopnje izdalo na podlagi domneve insolventnosti dolžnika. Po izrecni določbi 3. odstavka 234. člena ZFPPIPP lahko izpodbija domnevo insolventnosti dolžnika s pritožbo le družbenik dolžnika. Upnikom zakon te pravice ne daje, zato pritožba ni dopustna.
Čeprav je tožnik, kateremu je bilo dovoljeno obročno plačilo sodne takse za tožbo, plačal le prvi obrok, preostalih obrokov pa ni plačal, ni mogoče uporabiti domneve o umiku tožbe iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, saj tožnik ni bil opozorjen na posledice neplačila obrokov sodne takse v skladu s drugim odstavkom 105.a člena ZPP.
ugovor tretjega – odlog tretjega – pogoji za odlog – verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode
Dejstvo realizacije izvršbe za tretjega ne more pomeniti nenadomestljive škode, ki bi utemeljevala odlog izvršbe, temveč bi moral tretji pojasniti in izkazati, konkretno kakšna in kolikšna škoda bi mu nastala s takojšnjo izvršbo.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – zastaranje terjatve – dobava vode – enoletni zastaralni rok
Tožeča stranka bi lahko z zapadlostjo v letu 2005 izdala račun za vtoževano obveznost. Posledično je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo in štelo, da je bila tožba tožeče stranke vložena 21. 12. 2007 prepozna, saj je zastaranje poteklo že konec leta 2006.
izvršilni naslov – načelo stroge formalne legalitete – ugovor dolžnika
Ugovorne navedbe , da naj bi šlo za nezakonito sodbo, ko dolžnik graja sprejeto odločitev ter postopek sprejema izvršilnega naslova, ni ugovorni razlog, ki bi lahko preprečil izvršbo (55. člen ZIZ) in s katerim bi lahko uspešno izpodbil sklep o izvršbi izdan na podlagi izvršilnega naslova.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSM0021382
ZIZ člen 15, 55, 55/1, 55/1-7, 58, 58/4, 80, 80/1. ZGD-1 člen 471. ZPP člen 155, 165, 165/1, 339, 339/2, 350, 350/2, 365, 365/1, 365 /1-2, 366.
ugovor dolžnika - novo izvršilno sredstvo - družbenik - poslovni delež - lastnik deleža - pritožba - odgovor na pritožbo - osnovni vložek - osnovna sredstva - izvršilni stroški
Dolžnik lahko zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom (v našem primeru s prodajo poslovnega deleža dolžnika kot družbenika v družbi) ugovarja, vendar le z omejenimi ugovornimi razlogi, to je z razlogi, ki se nanašajo le na novo izvršilno sredstvo (in predmete izvršbe), kar je skladno z načelnim pravnim mnenjem, sprejetim na občni seji VSS 18. in 19. 6. 1996.