nedovoljenost pritožbe upnika zoper sklep o začetku stečajnega postopka – izpodbijanje domneve insolventnosti
Sklep o začetku stečajnega postopka je sodišče prve stopnje izdalo na podlagi domneve insolventnosti dolžnika. Po izrecni določbi 3. odstavka 234. člena ZFPPIPP lahko izpodbija domnevo insolventnosti dolžnika s pritožbo le družbenik dolžnika. Upnikom zakon te pravice ne daje, zato pritožba ni dopustna.
Tudi v pritožbenem postopku je pritožnikova pravovarstvena potreba oz. pravni interes za pritožbo procesna predpostavka, ki mora biti podana, da sodišče pritožbo vsebinsko obravnava.
kaznovanje odvetnice – groba žalitev – napad na čast in dobro ime – ugled sodišča
Pritožnik sme svoje nezadovoljstvo s sodbo ali vodenjem postopka uveljavljati s pravnimi razlogi, vendar sporni zapis v ničemer ne podkrepi argumentov pritožbe, predstavlja pa napad na čast in dobro ime sodnice, sodišča in sodstva nasploh. Takšne izjave skušajo jemati ugled sodstvu, izražajo prezir in (odkrito) sejejo negativno razpoloženje do sodstva. Ker gre za izjavo odvetnice, pravne strokovnjakinje, ki mora v skladu s Kodeksom odvetniške poklicne etike vselej upoštevati pravila o lepem vedenju in pri svojem delu varovati ugled sodišč, je po prepričanju višjega sodišča ravnanje še toliko bolj žaljivo.
določitev preživnine – preživnina za polnoletnega otroka – potrebe preživninskega upravičenca – dolžnost preživljanja po pridobitvi izobrazbe – študij v tujini – zmožnosti preživninskega zavezanca – preživljanje v denarju
Potrebo preživninske upravičenke predstavlja pridobitev visokošolske izobrazbe na področju, na katerem bo lahko celovito uresničila svoje sposobnosti, nagnjenja in želje. Način zadovoljitve takšne potrebe pa je odvisen od pridobitnih zmožnosti njenih staršev.
Okoliščina, da ima preživninska upravičenka nepremično premoženje v vrednosti 15.000,00 EUR, ki se prodaja, v povezavi z njeno dolžnostjo, da glede na svojo že izpostavljeno delovno zmožnost, polnoletnost in pridobljeno izobrazbo prve bolonjske stopnje z ustrezno proaktivnostjo tudi sama poskrbi za pokrivanje svojih potreb, v skladu z ustaljeno sodno prakso razbremenjuje starše dolžnosti, da potrebe polnoletnega otroka zagotavljajo z nesorazmernimi napori oziroma da se v korist otroka odrekajo in omejujejo pri svojih potrebah.
Čeprav je tožnik, kateremu je bilo dovoljeno obročno plačilo sodne takse za tožbo, plačal le prvi obrok, preostalih obrokov pa ni plačal, ni mogoče uporabiti domneve o umiku tožbe iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, saj tožnik ni bil opozorjen na posledice neplačila obrokov sodne takse v skladu s drugim odstavkom 105.a člena ZPP.
Navkljub temu, da je težišče skrbi za varstvo in vzgojo na plečih matere, so na njeni strani za sedaj tudi boljše (višje) materialne zmožnosti. Na strani toženca o pravih materialnih zmožnostih v resnici niti ne more biti govora, marveč je mogoče ugotoviti le spodobne pridobitne zmožnosti (se pravi: potencialne preživninske zmožnosti). Te so v okviru preživninske sposobnosti sicer upoštevne, ne morejo pa biti ekvivalentne že obstoječim materialnim zmožnostim.
predhodna odredba – pogoji za predhodno odredbo - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obremenitev nepremičnine s hipoteko
Sodišče lahko izda predhodno odredbo pod pogojem, da je bila že izdana odločba domačega ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev in ki še ni izvršljiva. Takšno odločbo predstavlja tudi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Hipoteka, ki je v vrsti pred upnikovo ob ostalem, da dolžnik nima drugega premoženja, kaže na verjetnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061742
OZ člen 174, 179, 182. ZPP člen 216.
pravična denarna odškodnina – odmera odškodnine – katastrofalna škoda – zlitje odškodninskih postavk – nepremoženjska škoda – bodoča škoda – prosti preudarek
Tako kot pri večini katastrofalnih škodnih primerov tudi za obravnavani primer velja, da je dosledna in jasna razčlenitev po posameznih oblikah škode nemogoča. Čim hujši je odškodninski primer, tem bolj se posamezne oblike škode prepletajo in zlivajo. Zlitje le-teh najbolje opisujeta pojma groze in uničenega življenja. Bodoče posledice se tako mestoma enovito kažejo kot telesno trpljenje zaradi invalidnosti in hkrati kot duševno trpljenje zaradi invalidnosti. Tožnikovo duševno in telesno invalidno stanje hkrati predstavlja tako skaženost kot zmanjšanje življenjske aktivnosti. Gre za enovito stanje, ki tožniku povzroča trpljenje. To izhodišče je pogojevalo tudi metodo pritožbenega preizkusa materialnopravne ustreznosti dosojene odškodnine za nepremoženjsko škodo.
plačilo nadomestila za uporabo vodovodnega omrežja – načelo vestnosti in poštenja – zastaranje
Zaradi obstoja veljavne pogodbe pritožnik tudi z ugovorom, da vodovodnega omrežja zadnja tri leta pred vložitvijo spremembe tožbe ni uporabljal, ne more uspeti. Bistveno je namreč, da bi tožena stranka infrastrukturo lahko uporabljala (ne pa ali jo je dejansko uporabljala), saj je imela v ta namen veljavno sklenjeno sporno pogodbo, trditve o morebitnem odstopu od pogodbe oziroma v smeri, da je o tem obvestila tožečo stranko pa, ni podala.
Zaznamba postopka vzpostavitve etažne lastnine se vpiše po uradni dolžnosti, če sodišče ne zavrže predloga za vzpostavitev etažne lastnine, ki ga lahko predlaga vsak pridobitelj posameznega dela stavbe.
Sodišče prve stopnje je pravilno kot udeleženko postopka upoštevalo tudi pritožnico kot dedinjo ter ne držijo njene pritožbene navedbe, da ji je bil sklep vročen brez pravne podlage.
Odpoved dediščini v korist znanega dediča se šteje za izjavo o odstopu deleža na znanem zapuščinskem premoženju in ne o odstopu deleža na pozneje najdenem premoženju. Takšna izjava o odpovedi dediščini dana v pravnomočno končanem zapuščinskem postopku nima pravnih učinkov na pozneje najdeno premoženje.
pobotni ugovor - izrek sodbe - odločitev o pobotnem ugovoru
Če toženec v pobot uveljavlja denarno terjatev napram tožniku, mora sodišče v izreku sodbe odločiti o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljena zaradi pobota. Če sodišče ni odločalo v izreku, je s tem storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka člena 339 ZPP, saj se izpodbijane sodbe ne da preizkusiti
Logična in teleološka razlaga (po namenu zakonodajalca) 1. točke 399. člena ZFPPIPP v celoti pritrjuje stališču, da ni pomembna le uvrstitev kaznivega dejanja v ustrezno poglavje kaznivih dejanj KZ, temveč, da je relevantno predvsem, ali ima kaznivo dejanje, za katerega je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen, pomembne elemente kaznivega dejanja proti premoženju ali gospodarstvu.
Pri odpustu obveznosti gre za pravno dobroto prezadolženi fizični osebi, ki pa je odvisna tudi od subjektivnih kriterijev, od dolžnikovih osebnostnih vidikov, od njegove moralnoetične primernosti zanjo, ki jo okvirno opredeljuje 399. čl. ZFPPIPP.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSM0021382
ZIZ člen 15, 55, 55/1, 55/1-7, 58, 58/4, 80, 80/1. ZGD-1 člen 471. ZPP člen 155, 165, 165/1, 339, 339/2, 350, 350/2, 365, 365/1, 365 /1-2, 366.
ugovor dolžnika - novo izvršilno sredstvo - družbenik - poslovni delež - lastnik deleža - pritožba - odgovor na pritožbo - osnovni vložek - osnovna sredstva - izvršilni stroški
Dolžnik lahko zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom (v našem primeru s prodajo poslovnega deleža dolžnika kot družbenika v družbi) ugovarja, vendar le z omejenimi ugovornimi razlogi, to je z razlogi, ki se nanašajo le na novo izvršilno sredstvo (in predmete izvršbe), kar je skladno z načelnim pravnim mnenjem, sprejetim na občni seji VSS 18. in 19. 6. 1996.
nadaljevano kaznivo dejanje – tatvina – seštevek ugrabkov - velika premoženjska korist
V kolikor seštevek ugrabkov pri tatvinah presega znesek, ki predstavlja veliko premoženjsko korist in če pri tem v izreku ni opisan še posebej obarvani naklep, da je storilcu šlo za to, da si prilasti veliko premoženjsko korist, takšne kontinuirane kriminalne dejavnosti ni mogoče opredeliti po tretjem odstavku 54. člena KZ-1.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – zastaranje terjatve – dobava vode – enoletni zastaralni rok
Tožeča stranka bi lahko z zapadlostjo v letu 2005 izdala račun za vtoževano obveznost. Posledično je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo in štelo, da je bila tožba tožeče stranke vložena 21. 12. 2007 prepozna, saj je zastaranje poteklo že konec leta 2006.