Zaznamba postopka vzpostavitve etažne lastnine se vpiše po uradni dolžnosti, če sodišče ne zavrže predloga za vzpostavitev etažne lastnine, ki ga lahko predlaga vsak pridobitelj posameznega dela stavbe.
Sodišče prve stopnje je pravilno kot udeleženko postopka upoštevalo tudi pritožnico kot dedinjo ter ne držijo njene pritožbene navedbe, da ji je bil sklep vročen brez pravne podlage.
prekinitev postopka – napotitev na pravdo – obseg zapuščine
Na podlagi prvega odstavka 173. člena ZD lahko sodišče prve stopnje po vloženi pritožbi samo z novim sklepom spremeni svoj prejšnji sklep ali ga prekliče le v primeru, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep. S tem, ko je prvo sodišče razveljavilo dodatni sklep o dedovanju je poseglo v pravico dediča, kateremu je bila na podlagi dodatnega sklepa o dedovanju priznana pravica do 1/3 dednega deleža na dodatni zapuščini.
določitev preživnine – preživnina za polnoletnega otroka – potrebe preživninskega upravičenca – dolžnost preživljanja po pridobitvi izobrazbe – študij v tujini – zmožnosti preživninskega zavezanca – preživljanje v denarju
Potrebo preživninske upravičenke predstavlja pridobitev visokošolske izobrazbe na področju, na katerem bo lahko celovito uresničila svoje sposobnosti, nagnjenja in želje. Način zadovoljitve takšne potrebe pa je odvisen od pridobitnih zmožnosti njenih staršev.
Okoliščina, da ima preživninska upravičenka nepremično premoženje v vrednosti 15.000,00 EUR, ki se prodaja, v povezavi z njeno dolžnostjo, da glede na svojo že izpostavljeno delovno zmožnost, polnoletnost in pridobljeno izobrazbo prve bolonjske stopnje z ustrezno proaktivnostjo tudi sama poskrbi za pokrivanje svojih potreb, v skladu z ustaljeno sodno prakso razbremenjuje starše dolžnosti, da potrebe polnoletnega otroka zagotavljajo z nesorazmernimi napori oziroma da se v korist otroka odrekajo in omejujejo pri svojih potrebah.
osnova za izračun deleža glasovalnih pravic – zavarovane terjatve
Ker upnica ni dokazala, da prijavljenih terjatev ni imela zavarovanih, je odločitev o tem, da v skladu z določbo 1. odstavka 200. člena ZFPPIPP nima glasovalne pravice za glasovanje o sprejetju prisilne poravnave, posledično pa tudi izračunana osnova za izračun deleža glasovalnih pravic ter izpodbijani sklep o potrditvi prisilne poravnave.
pobotni ugovor - izrek sodbe - odločitev o pobotnem ugovoru
Če toženec v pobot uveljavlja denarno terjatev napram tožniku, mora sodišče v izreku sodbe odločiti o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljena zaradi pobota. Če sodišče ni odločalo v izreku, je s tem storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka člena 339 ZPP, saj se izpodbijane sodbe ne da preizkusiti
predhodna odredba – pogoji za predhodno odredbo - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obremenitev nepremičnine s hipoteko
Sodišče lahko izda predhodno odredbo pod pogojem, da je bila že izdana odločba domačega ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev in ki še ni izvršljiva. Takšno odločbo predstavlja tudi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Hipoteka, ki je v vrsti pred upnikovo ob ostalem, da dolžnik nima drugega premoženja, kaže na verjetnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
pridobitev lastninske pravice – ugotovitvena tožba – priposestvovanje – sklenitev pravnega posla – dobra vera – vknjiženost nepremičnine – predlog za oprostitev plačila sodnih taks
Toženčevo stališče, po katerem se na dobro vero tistega, ki zatrjuje priposestvovanje, v primeru, ko je nepremičnina vknjižena v zemljiško knjigo, ni mogoče sklicevati, je v sodni praksi že dolgo preseženo. V času, ko sta pravna prednika pravdnih strank sklenila kupno pogodbo (1969), ter v času, ko je teklo priposestvovanje (najdlje do leta 1989), so bile družbene razmere neprimerljive z današnjimi; zemljiška knjiga oziroma vpisovanje vanjo ni bilo dosledno, zato je praksa zavzela stališče, da standardov, ki veljajo v današnjem času, ni mogoče z enako strogostjo uporabljati za pravna razmerja, nastala v času, ko so vladale druge družbene razmerje in je veljala druga zakonodaja.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072447
ZIZ člen 16, 16/1, 16/1-3, 277, 277/2, 278, 278/1. ZPP člen 18, 18/1, 18/3, 29.
tožba za opravičilo začasne odredbe – stvarna pristojnost sodišča – spor z mednarodnim elementom – označba pravne osebe
V konkretnem primeru je odločilno, da gre za spor z mednarodnim elementom. Zato mora sodišče prve stopnje še presoditi, ali je sodišče Republike Slovenije, pred katerim je upnik vložil tožbo, tudi stvarno pristojno odločati v sporu. Če ni, potem z vložitvijo tožbe pred stvarno nepristojnim sodiščem upnik začasne odredbe ni opravičil.
Dolžnik s tem, ko pravi, da je dolg poravnal, trdi, da obligacijsko razmerje ne obstaja (več). Ko dolžnik opravi izpolnitveno ravnanje, ki je predmet obveznosti, je pravica upnika od dolžnika zahtevati, da opravi izpolnitveno ravnanje, ki je predmet obveznosti, uresničena. Zato z izpolnitvijo prenehata dolžnikova obligacijska obveznost opraviti izpolnitveno ravnanje in tej obveznosti nasprotna upnikova pravica od dolžnika zahtevati, da to izpolnitveno ravnanje opravi. S tem preneha tudi obligacijsko razmerje.
Določilo 380.člena ZFPPIPP, ki govori o stečajnem postopku nad pozneje najdenim premoženjem, ne izključuje prijavo izločitvenih pravic. Le-te je ob smiselni uporabi 4. do 7. odstavka 299. člena ZFPPIPP mogoče prijaviti do objave načrta (prve) splošne razdelitve kasneje najdenega premoženja.
stroški nepravdnega postopka - spremljanje pravosodnih policistov na narok
Nasprotna udeleženca (pritožnika) sta dolžna nositi stroške spremljanja na sodišče skladno s prvim odstavkom 35. člena ZNP, po katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške, saj zakon za konkretni primer ne določa drugače.
odpust obveznosti – preizkusna doba - okoliščine za presojo daljše preizkusne dobe
Po tretjem odstavku 398. člena ZFPPIPP mora dolžnik v predlogu za odpust obveznosti opisati okoliščine, ki so podlaga za določitev preizkusnega obdobja po četrtem odstavku 400. člena zakona in mu predložiti dokaze o obstoju teh okoliščin.
kaznovanje odvetnice – groba žalitev – napad na čast in dobro ime – ugled sodišča
Pritožnik sme svoje nezadovoljstvo s sodbo ali vodenjem postopka uveljavljati s pravnimi razlogi, vendar sporni zapis v ničemer ne podkrepi argumentov pritožbe, predstavlja pa napad na čast in dobro ime sodnice, sodišča in sodstva nasploh. Takšne izjave skušajo jemati ugled sodstvu, izražajo prezir in (odkrito) sejejo negativno razpoloženje do sodstva. Ker gre za izjavo odvetnice, pravne strokovnjakinje, ki mora v skladu s Kodeksom odvetniške poklicne etike vselej upoštevati pravila o lepem vedenju in pri svojem delu varovati ugled sodišč, je po prepričanju višjega sodišča ravnanje še toliko bolj žaljivo.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE - STANOVANJSKO PRAVO
VSM0021381
SZ-1 člen 84, 84/1, 84/4. ZIZ člen 15, 55. ZPP člen 155, 165, 165/1, 339, 339/2, 350, 350/2, 365, 365/1, 365/1-2.
ugovor dolžnika - izvršilno sredstvo - izpraznitev in izročitev nepremičnine - izvršilni naslov - pravnomočnost - sodna odločba - stroški izvršilnega postopka - izvršilni predlog - aktivna legitimacija - načelo stroge formalne legalitete - pisna oblika - najemna pogodba - novo dejstvo - pritožba - odgovor na pritožbo
Ker dolžnik v izvršilnem naslovu določenem roku ni prostovoljno izpolnil svoje obveznosti, je upnik sprožil postopek prisilne izvršbe pred sodiščem. Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov, torej na pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo in vsebino le-te vezano in v izvršilni naslov, to je v njegovo vsebino ne more in ne sme posegati (načelo stroge formalne legalitete). Upoštevaje izvršilni naslov ni dvoma o tem, da je upnik aktivno legitimiran za vložitev tega izvršilnega predloga.
prehod dedne pravice – smrt dediča pred koncem zapuščinske obravnave – vstopna pravica dediča – odstop dednega deleža – dedna transmisija - prepozni dokazni predlogi
V času smrti J.G. st. je bil J.G. ml. še živ. Ker je umrl pred koncem zapuščinske obravnave in se dediščini ni odpovedal, je njegova dedna pravica prešla na njegove dediče, toženke v tej pravdi, kar je primer tako imenovane dedne transmisije.
izvršilni naslov – načelo stroge formalne legalitete – ugovor dolžnika
Ugovorne navedbe , da naj bi šlo za nezakonito sodbo, ko dolžnik graja sprejeto odločitev ter postopek sprejema izvršilnega naslova, ni ugovorni razlog, ki bi lahko preprečil izvršbo (55. člen ZIZ) in s katerim bi lahko uspešno izpodbil sklep o izvršbi izdan na podlagi izvršilnega naslova.
stroški postopka – zavrženje tožbe – pravni interes za tožbo – uspeh v pravdi
Temeljno pravilo o povrnitvi pravdnih stroškov je, da v končni posledici bremenijo tistega, ki je s svojim ravnanjem povzročil, da je bila pravda potrebna. Odločilno je načelo končnega uspeha, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj. Upoštevanje vseh okoliščin primera je dodatno merilo, ki omogoča sodišču, da sprejme tako odločitev o pravdnih stroških, ki ne bo zgolj rezultat matematične operacije, ampak razumna, življenjsko sprejemljiva in pravična.
izvršba na nepremičnino – javna dražba - ustavitev izvršbe na nepremičnino – vrednost nepremičnine – predlog za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine
Sodišče prve stopnje ni kršilo načela kontradiktornosti, ko pravočasno pred prodajnim narokom vloženega predloga dolžnika za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine ni posredovalo upniku, saj tega določbe ZIZ o ponovni ugotovitvi vrednosti nepremičine (178. člen ZIZ) ne predvidevajo. Tudi po prepričanju sodišča druge stopnje so pravice nasprotne stranke (tiste, ki spremembe ugotovljene vrednosti nepremičine ne predlaga) v zadostni meri varovane z vabilom k udeležbi na prodajnem naroku in hkratnim opozorilom na možnost, da se vrednost nepremičnine dokončno ugotovi na prodajnem naroku (tretji odstavek 181. člena ZIZ).