odpust obveznosti – preizkusna doba - okoliščine za presojo daljše preizkusne dobe
Po tretjem odstavku 398. člena ZFPPIPP mora dolžnik v predlogu za odpust obveznosti opisati okoliščine, ki so podlaga za določitev preizkusnega obdobja po četrtem odstavku 400. člena zakona in mu predložiti dokaze o obstoju teh okoliščin.
Dolžnik s tem, ko pravi, da je dolg poravnal, trdi, da obligacijsko razmerje ne obstaja (več). Ko dolžnik opravi izpolnitveno ravnanje, ki je predmet obveznosti, je pravica upnika od dolžnika zahtevati, da opravi izpolnitveno ravnanje, ki je predmet obveznosti, uresničena. Zato z izpolnitvijo prenehata dolžnikova obligacijska obveznost opraviti izpolnitveno ravnanje in tej obveznosti nasprotna upnikova pravica od dolžnika zahtevati, da to izpolnitveno ravnanje opravi. S tem preneha tudi obligacijsko razmerje.
Čeprav je tožnik, kateremu je bilo dovoljeno obročno plačilo sodne takse za tožbo, plačal le prvi obrok, preostalih obrokov pa ni plačal, ni mogoče uporabiti domneve o umiku tožbe iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, saj tožnik ni bil opozorjen na posledice neplačila obrokov sodne takse v skladu s drugim odstavkom 105.a člena ZPP.
predhodna odredba – pogoji za predhodno odredbo - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obremenitev nepremičnine s hipoteko
Sodišče lahko izda predhodno odredbo pod pogojem, da je bila že izdana odločba domačega ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev in ki še ni izvršljiva. Takšno odločbo predstavlja tudi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Hipoteka, ki je v vrsti pred upnikovo ob ostalem, da dolžnik nima drugega premoženja, kaže na verjetnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
nedovoljenost pritožbe upnika zoper sklep o začetku stečajnega postopka – izpodbijanje domneve insolventnosti
Sklep o začetku stečajnega postopka je sodišče prve stopnje izdalo na podlagi domneve insolventnosti dolžnika. Po izrecni določbi 3. odstavka 234. člena ZFPPIPP lahko izpodbija domnevo insolventnosti dolžnika s pritožbo le družbenik dolžnika. Upnikom zakon te pravice ne daje, zato pritožba ni dopustna.
pobotni ugovor - izrek sodbe - odločitev o pobotnem ugovoru
Če toženec v pobot uveljavlja denarno terjatev napram tožniku, mora sodišče v izreku sodbe odločiti o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljena zaradi pobota. Če sodišče ni odločalo v izreku, je s tem storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka člena 339 ZPP, saj se izpodbijane sodbe ne da preizkusiti
Upnik plačila davkov in prispevkov, ki jih je dolžan obračunati in odvesti delodajalec pri izplačilu plače, ne more izterjati kot plačilo denarne terjatve. Predlog za izvršbo mora zato upnik oblikovati tako, da izterjuje neto plačo kot denarno terjatev, plačilo davkov in prispevkov pa kot nedenarno terjatev.
pridobitev lastninske pravice – ugotovitvena tožba – priposestvovanje – sklenitev pravnega posla – dobra vera – vknjiženost nepremičnine – predlog za oprostitev plačila sodnih taks
Toženčevo stališče, po katerem se na dobro vero tistega, ki zatrjuje priposestvovanje, v primeru, ko je nepremičnina vknjižena v zemljiško knjigo, ni mogoče sklicevati, je v sodni praksi že dolgo preseženo. V času, ko sta pravna prednika pravdnih strank sklenila kupno pogodbo (1969), ter v času, ko je teklo priposestvovanje (najdlje do leta 1989), so bile družbene razmere neprimerljive z današnjimi; zemljiška knjiga oziroma vpisovanje vanjo ni bilo dosledno, zato je praksa zavzela stališče, da standardov, ki veljajo v današnjem času, ni mogoče z enako strogostjo uporabljati za pravna razmerja, nastala v času, ko so vladale druge družbene razmerje in je veljala druga zakonodaja.
Odpoved dediščini v korist znanega dediča se šteje za izjavo o odstopu deleža na znanem zapuščinskem premoženju in ne o odstopu deleža na pozneje najdenem premoženju. Takšna izjava o odpovedi dediščini dana v pravnomočno končanem zapuščinskem postopku nima pravnih učinkov na pozneje najdeno premoženje.
Zaznamba postopka vzpostavitve etažne lastnine se vpiše po uradni dolžnosti, če sodišče ne zavrže predloga za vzpostavitev etažne lastnine, ki ga lahko predlaga vsak pridobitelj posameznega dela stavbe.
Sodišče prve stopnje je pravilno kot udeleženko postopka upoštevalo tudi pritožnico kot dedinjo ter ne držijo njene pritožbene navedbe, da ji je bil sklep vročen brez pravne podlage.
Tudi v pritožbenem postopku je pritožnikova pravovarstvena potreba oz. pravni interes za pritožbo procesna predpostavka, ki mora biti podana, da sodišče pritožbo vsebinsko obravnava.
kaznovanje odvetnice – groba žalitev – napad na čast in dobro ime – ugled sodišča
Pritožnik sme svoje nezadovoljstvo s sodbo ali vodenjem postopka uveljavljati s pravnimi razlogi, vendar sporni zapis v ničemer ne podkrepi argumentov pritožbe, predstavlja pa napad na čast in dobro ime sodnice, sodišča in sodstva nasploh. Takšne izjave skušajo jemati ugled sodstvu, izražajo prezir in (odkrito) sejejo negativno razpoloženje do sodstva. Ker gre za izjavo odvetnice, pravne strokovnjakinje, ki mora v skladu s Kodeksom odvetniške poklicne etike vselej upoštevati pravila o lepem vedenju in pri svojem delu varovati ugled sodišč, je po prepričanju višjega sodišča ravnanje še toliko bolj žaljivo.
določitev preživnine – preživnina za polnoletnega otroka – potrebe preživninskega upravičenca – dolžnost preživljanja po pridobitvi izobrazbe – študij v tujini – zmožnosti preživninskega zavezanca – preživljanje v denarju
Potrebo preživninske upravičenke predstavlja pridobitev visokošolske izobrazbe na področju, na katerem bo lahko celovito uresničila svoje sposobnosti, nagnjenja in želje. Način zadovoljitve takšne potrebe pa je odvisen od pridobitnih zmožnosti njenih staršev.
Okoliščina, da ima preživninska upravičenka nepremično premoženje v vrednosti 15.000,00 EUR, ki se prodaja, v povezavi z njeno dolžnostjo, da glede na svojo že izpostavljeno delovno zmožnost, polnoletnost in pridobljeno izobrazbo prve bolonjske stopnje z ustrezno proaktivnostjo tudi sama poskrbi za pokrivanje svojih potreb, v skladu z ustaljeno sodno prakso razbremenjuje starše dolžnosti, da potrebe polnoletnega otroka zagotavljajo z nesorazmernimi napori oziroma da se v korist otroka odrekajo in omejujejo pri svojih potrebah.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSM0021382
ZIZ člen 15, 55, 55/1, 55/1-7, 58, 58/4, 80, 80/1. ZGD-1 člen 471. ZPP člen 155, 165, 165/1, 339, 339/2, 350, 350/2, 365, 365/1, 365 /1-2, 366.
ugovor dolžnika - novo izvršilno sredstvo - družbenik - poslovni delež - lastnik deleža - pritožba - odgovor na pritožbo - osnovni vložek - osnovna sredstva - izvršilni stroški
Dolžnik lahko zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom (v našem primeru s prodajo poslovnega deleža dolžnika kot družbenika v družbi) ugovarja, vendar le z omejenimi ugovornimi razlogi, to je z razlogi, ki se nanašajo le na novo izvršilno sredstvo (in predmete izvršbe), kar je skladno z načelnim pravnim mnenjem, sprejetim na občni seji VSS 18. in 19. 6. 1996.
nadaljevano kaznivo dejanje – tatvina – seštevek ugrabkov - velika premoženjska korist
V kolikor seštevek ugrabkov pri tatvinah presega znesek, ki predstavlja veliko premoženjsko korist in če pri tem v izreku ni opisan še posebej obarvani naklep, da je storilcu šlo za to, da si prilasti veliko premoženjsko korist, takšne kontinuirane kriminalne dejavnosti ni mogoče opredeliti po tretjem odstavku 54. člena KZ-1.
izvršilni naslov – načelo stroge formalne legalitete – ugovor dolžnika
Ugovorne navedbe , da naj bi šlo za nezakonito sodbo, ko dolžnik graja sprejeto odločitev ter postopek sprejema izvršilnega naslova, ni ugovorni razlog, ki bi lahko preprečil izvršbo (55. člen ZIZ) in s katerim bi lahko uspešno izpodbil sklep o izvršbi izdan na podlagi izvršilnega naslova.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE - STANOVANJSKO PRAVO
VSM0021381
SZ-1 člen 84, 84/1, 84/4. ZIZ člen 15, 55. ZPP člen 155, 165, 165/1, 339, 339/2, 350, 350/2, 365, 365/1, 365/1-2.
ugovor dolžnika - izvršilno sredstvo - izpraznitev in izročitev nepremičnine - izvršilni naslov - pravnomočnost - sodna odločba - stroški izvršilnega postopka - izvršilni predlog - aktivna legitimacija - načelo stroge formalne legalitete - pisna oblika - najemna pogodba - novo dejstvo - pritožba - odgovor na pritožbo
Ker dolžnik v izvršilnem naslovu določenem roku ni prostovoljno izpolnil svoje obveznosti, je upnik sprožil postopek prisilne izvršbe pred sodiščem. Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov, torej na pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo in vsebino le-te vezano in v izvršilni naslov, to je v njegovo vsebino ne more in ne sme posegati (načelo stroge formalne legalitete). Upoštevaje izvršilni naslov ni dvoma o tem, da je upnik aktivno legitimiran za vložitev tega izvršilnega predloga.