Ker tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podala niti pobotnega ugovora niti ni vložila nasprotne tožbe, neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek tožnice za plačilo prejemkov iz delovnega razmerja zavrniti, ker naj bi tožnica toženi stranki povzročila škodo.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272. ZDR člen 18, 18/1, 83, 83/2, 88, 88/1, 88/1-1.
začasna odredba
Na podlagi doslej zbranih podatkov v spisu ni mogoče z zadostno stopnjo verjetnosti zaključiti, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita oz. da je terjatev tožeče stranke izkazana. Iz tega razloga predlog za izdajo začasne odredbe, da se naloži izplačevanje nadomestila plače do pravnomočne odločitve sodišča, ni utemeljen.
Predlagateljica postopka svoje nestrinjanje gradi zgolj na „laičnih“ trditvah, da bi obdolženi, glede na poškodbe, ki jih je utrpel v prometni nesreči, lahko opravil preizkus alkoholiziranosti, za svoje trditve pa ne ponuja nobenega pravno relevantnega dokaza. Zato pritožba v tem delu ni utemeljena. Pritožnica zgolj trdi, da so poškodbe glave, ki jih je v nesreči utrpel obdolženi, posledice udarca v vetrobransko steklo, kjer da so bile vidne sledi udarca z glavo, vendar za takšne trditve ni predložila nobenega dokaza. Opis, kje na vetrobranskem steklu so bile poškodbe, ki so posledica udarca z glavo, namreč manjka. Očitek prekrškovnega organa, da je obdolženi vozil osebni avtomobil ne da bi bil privezan z varnostnim pasom torej ostaja zgolj na ravni dokazno nepodprte trditve.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Tožena stranka je s sklepom uprave ukinila program splošne literature, ki je obsegal tudi program otroške in mladinske literature, na katerem je bila zaposlena tožnica kot urednica. S tem je prenehala potreba po njenem delu in ji je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZPP člen 318, 338, 338/2. ZDR člen 83, 84, 88, 88/1, 88/1-1.
zamudna sodba - sklepčnost tožbe - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pritožbeni razlog
V konkretnem primeru je iz vsebine tožbe in predloženih listinskih dokazov razvidno, da je tožena stranka kršila zakonska določila, ki urejajo postopek pred odpovedjo s strani delodajalca in da ni obstajal utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (do zmanjšanja obsega dela dejansko ni prišlo, tožnikovo delovno mesto vodja turistične agencije ni bilo ukinjeno, tožena stranka ni preverila možnosti zaposlitve tožnika na drugem delovnem mestu), zato so bili ob izostanku odgovora na tožbo za izdajo zamudne sodbe izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji.
dokazna ocena – izrek kazenskih točk v času odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
Ni utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka, ker je s sodbo dne 11.6.2012 izreklo kazenske točke, čeprav je bilo obdolžencu s sklepom EPVD opr. št. 1 že izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Obdolženi je nov prekršek storil v času izvrševanja ukrepa začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, sodišče pa je o zadevi odločalo v času odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Očitek o nepravilno izrečenih kazenskih točkah torej ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - reparacija
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki je podana zaradi kršitve delovne obveznosti, storjene še pred prejemom pisnega opozorila na izpolnjevanje obveznosti in na možnost kasnejše odpovedi, ni zakonita.
Za del zahtevka, s katerim tožnica zahteva ugotovitev izključne posesti (na temelju pravice), kar je dejstvo in ne pravica, ugotovitvene tožbe tožnica ne more vložiti oziroma zanjo v delu, kjer zahteva ugotovitev, da toženec nima pravice uporabe, nima pravnega interesa, saj ga za isto napada že z negatorno dajatveno tožbo.
odpust obveznosti – preizkusna doba - okoliščine za presojo daljše preizkusne dobe
Po tretjem odstavku 398. člena ZFPPIPP mora dolžnik v predlogu za odpust obveznosti opisati okoliščine, ki so podlaga za določitev preizkusnega obdobja po četrtem odstavku 400. člena zakona in mu predložiti dokaze o obstoju teh okoliščin.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072447
ZIZ člen 16, 16/1, 16/1-3, 277, 277/2, 278, 278/1. ZPP člen 18, 18/1, 18/3, 29.
tožba za opravičilo začasne odredbe – stvarna pristojnost sodišča – spor z mednarodnim elementom – označba pravne osebe
V konkretnem primeru je odločilno, da gre za spor z mednarodnim elementom. Zato mora sodišče prve stopnje še presoditi, ali je sodišče Republike Slovenije, pred katerim je upnik vložil tožbo, tudi stvarno pristojno odločati v sporu. Če ni, potem z vložitvijo tožbe pred stvarno nepristojnim sodiščem upnik začasne odredbe ni opravičil.
nedovoljenost pritožbe upnika zoper sklep o začetku stečajnega postopka – izpodbijanje domneve insolventnosti
Sklep o začetku stečajnega postopka je sodišče prve stopnje izdalo na podlagi domneve insolventnosti dolžnika. Po izrecni določbi 3. odstavka 234. člena ZFPPIPP lahko izpodbija domnevo insolventnosti dolžnika s pritožbo le družbenik dolžnika. Upnikom zakon te pravice ne daje, zato pritožba ni dopustna.
Odpoved dediščini v korist znanega dediča se šteje za izjavo o odstopu deleža na znanem zapuščinskem premoženju in ne o odstopu deleža na pozneje najdenem premoženju. Takšna izjava o odpovedi dediščini dana v pravnomočno končanem zapuščinskem postopku nima pravnih učinkov na pozneje najdeno premoženje.
Zaznamba postopka vzpostavitve etažne lastnine se vpiše po uradni dolžnosti, če sodišče ne zavrže predloga za vzpostavitev etažne lastnine, ki ga lahko predlaga vsak pridobitelj posameznega dela stavbe.
Sodišče prve stopnje je pravilno kot udeleženko postopka upoštevalo tudi pritožnico kot dedinjo ter ne držijo njene pritožbene navedbe, da ji je bil sklep vročen brez pravne podlage.
Dolžnik s tem, ko pravi, da je dolg poravnal, trdi, da obligacijsko razmerje ne obstaja (več). Ko dolžnik opravi izpolnitveno ravnanje, ki je predmet obveznosti, je pravica upnika od dolžnika zahtevati, da opravi izpolnitveno ravnanje, ki je predmet obveznosti, uresničena. Zato z izpolnitvijo prenehata dolžnikova obligacijska obveznost opraviti izpolnitveno ravnanje in tej obveznosti nasprotna upnikova pravica od dolžnika zahtevati, da to izpolnitveno ravnanje opravi. S tem preneha tudi obligacijsko razmerje.
Upnik plačila davkov in prispevkov, ki jih je dolžan obračunati in odvesti delodajalec pri izplačilu plače, ne more izterjati kot plačilo denarne terjatve. Predlog za izvršbo mora zato upnik oblikovati tako, da izterjuje neto plačo kot denarno terjatev, plačilo davkov in prispevkov pa kot nedenarno terjatev.
stroški nepravdnega postopka - spremljanje pravosodnih policistov na narok
Nasprotna udeleženca (pritožnika) sta dolžna nositi stroške spremljanja na sodišče skladno s prvim odstavkom 35. člena ZNP, po katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške, saj zakon za konkretni primer ne določa drugače.
Navkljub temu, da je težišče skrbi za varstvo in vzgojo na plečih matere, so na njeni strani za sedaj tudi boljše (višje) materialne zmožnosti. Na strani toženca o pravih materialnih zmožnostih v resnici niti ne more biti govora, marveč je mogoče ugotoviti le spodobne pridobitne zmožnosti (se pravi: potencialne preživninske zmožnosti). Te so v okviru preživninske sposobnosti sicer upoštevne, ne morejo pa biti ekvivalentne že obstoječim materialnim zmožnostim.
pobotni ugovor - izrek sodbe - odločitev o pobotnem ugovoru
Če toženec v pobot uveljavlja denarno terjatev napram tožniku, mora sodišče v izreku sodbe odločiti o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljena zaradi pobota. Če sodišče ni odločalo v izreku, je s tem storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka člena 339 ZPP, saj se izpodbijane sodbe ne da preizkusiti
Določilo 380.člena ZFPPIPP, ki govori o stečajnem postopku nad pozneje najdenim premoženjem, ne izključuje prijavo izločitvenih pravic. Le-te je ob smiselni uporabi 4. do 7. odstavka 299. člena ZFPPIPP mogoče prijaviti do objave načrta (prve) splošne razdelitve kasneje najdenega premoženja.