ZFPPIPP člen 442, 442/6. ZPP člen 81, 81/5. OZ člen 395.
nadaljevanje postopka zoper družbenika izbrisane družbe – zahtevek na nerazdelno plačilo družbe in družbenika – pravni interes za izdajo sklepa o nadaljevanju postopka zoper družbenika izbrisane družbe
Tožeča stranka tako glede na postavljen tožbeni zahtevek nima pravnega interesa za izdajo sklepa o nadaljevanju postopka zoper družbenika izbrisane družbe. Postopek proti njemu na plačilo denarnega zneska, ki ga je tožeča stranka nerazdelno zahtevala tudi od prvo tožene stranke, namreč teče že od same vložitve tožbe. ZPP ne dopušča, da bi ista oseba v istem postopku zaradi plačila istega zneska na pasivni strani nastopala dvakrat.
predhodna odredba - novo sredstvo zavarovanja – ugovor zoper sklep o novem sredstvu zavarovanja
Ker se v postopku zavarovanja smiselno uporabljajo določbe ZIZ o izvršbi, ima v istem postopku izdana dodatna predhodna odredba z novim sredstvom zavarovanja enak pomen kot sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. Zoper sklep, s katerim sodišče med izvršilnim postopkom (postopkom zavarovanja) na predlog upnika bodisi spremeni bodisi dopolni sklep o izvršbi (sklep o zavarovanju) tako, da določi novo izvršilno sredstvo (zavarovanja) in s tem tudi predmete izvršbe, lahko dolžnik z rednim ugovorom zoper takšen sklep ugovarja le novemu izvršilnemu sredstvu.
spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi – pogajanja – poslovna škoda
Sklenjenega dogovora med strankama (materialnopravno vprašanje) ni mogoče šteti za sklenjeno pogodbo, temveč le za namero za sodelovanje in sklenitev ustrezne pogodbe po 20. členu OZ.
ZIZ člen 24, 24/4. ZFPPIPP člen 350, 350/2, 350/3, 350/4, 350/5, 351,351/2, 442, 442/1, 442/1-1, 442/6, 443, 443/1, 443/2, 443/6.
stečaj – pozneje najdeno premoženje izbrisane družbe – nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenika
Nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane družbe je bil že pred vložitvijo upnikovega predloga za nadaljevanje izvršbe začet stečajni postopek, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenico izbrisane gospodarske družbe – prvotnega dolžnika.
Z začetkom stečajnega postopka preneha pravica upnikov uveljavljati zahtevke proti osebno odgovornemu družbeniku na podlagi njegove odgovornosti za obveznosti pravne osebe, pravico do uveljavljanja teh zahtevkov pa pridobi upravitelj za račun stečajne mase.
Toženka je dolžna svoj del najemnine plačati zato, ker najemne pogodbe ni nikoli odpovedala. Zgolj vedenje najemodajalca, da najemnik v najem vzetih prostorih dejavnosti ne opravlja več, ne pomeni odpovedi najemne pogodbe.
vrnitev v prejšnje stanje – pravočasnost predloga – subjektivni in objektivni rok – prekluzivni rok
Predpostavka za vrnitev v prejšnje stanje je tudi ta, da stranka predlaga vrnitev v prejšnje stanje v predvidenem roku (subjektivnem in objektivnem) ter da skupaj z vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje opravi zamujeno procesno dejanje.
pravdni stroški – pravica do povračila stroškov – uspeh v postopku – v stečaju priznana terjatev
Iz sklepa z dne 2. 8. 2011 je razvidno, da je bil del vtoževane terjatve v stečajnem postopku nad toženo stranko v celoti priznan. Torej se šteje, da je s tem delom uspela, saj je v stečajnem postopku ta del terjatve tožena stranka pripoznala kot utemeljen. Za prvi del zahtevka pa je bila tožba potrebna, saj je tožena stranka tožbeni zahtevek tožeče stranke delno izpolnila šele po izdaji sklepa o izvršbi. Iz tega sledi, da je bila tožeča stranka v tej pravdi v celoti uspešna.
odvzem poslovne sposobnosti – postopek po uradni dolžnosti – CSD kot udeleženec – dokaz z izvedencem – založitev predujma
Kadar predlagatelja postopka za odvzem poslovne sposobnosti iz 1. odst. 45. čl. ZNP ni in sodišče izvede postopek skladno s tretjim odstavkom 45. člena ZNP po uradni dolžnosti, se stroški za izvedbo dokaza z izvedencem izplačajo iz sredstev sodišča.
Ker tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podala niti pobotnega ugovora niti ni vložila nasprotne tožbe, neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek tožnice za plačilo prejemkov iz delovnega razmerja zavrniti, ker naj bi tožnica toženi stranki povzročila škodo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Tožena stranka je s sklepom uprave ukinila program splošne literature, ki je obsegal tudi program otroške in mladinske literature, na katerem je bila zaposlena tožnica kot urednica. S tem je prenehala potreba po njenem delu in ji je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Za del zahtevka, s katerim tožnica zahteva ugotovitev izključne posesti (na temelju pravice), kar je dejstvo in ne pravica, ugotovitvene tožbe tožnica ne more vložiti oziroma zanjo v delu, kjer zahteva ugotovitev, da toženec nima pravice uporabe, nima pravnega interesa, saj ga za isto napada že z negatorno dajatveno tožbo.
Tožeča stranka (bivši delodajalec) utemeljeno zahteva povračilo že izplačanih nadomestil za spoštovanje konkurenčne klavzule, ki jih je tožena stranka prejela neupravičeno, to je za obdobje, ko se je zaposlila pri drugi (konkurenčni) družbi. Za čas, ko je bila tožena stranka brezposelna, pa je nadomestila prejemala upravičeno in vrnitveni zahtevek ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - sprememba delodajalca
Drugotožena stranka ni nadaljevala ali prevzela dejavnosti knjigoveštva od prvotožene stranke, saj je sama že od prej izvajala to dejavnost, v kolikor pa je od nje kupila določeno premoženje, predvsem stroje za linijo mehke vezave, pa je s takšnim ravnanjem zamenjala zgolj tiste stroje, ki zaradi dotrajanosti niso bili več uporabni. Entiteta ukinjene knjigoveznice se ni ohranila. Zaradi tega in ker drugotožena stranka dejavnosti, v okviru katere je delala tožnica, ni nadaljevala ali prevzela, ni bilo podlage za prevzem tožnice k drugotoženi stranki zaradi spremembe delodajalca, ampak je tožnici delovno razmerje pri prvotoženi stranki zakonito prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
odškodnina za neizkoriščen letni dopust - odpovedni rok - plača - dodatek k plači - dodatek za delovno dobo
Ker tožnik v času odpovednega roka ni delal, ampak je bil doma in prejemal nadomestilo plače v višini 100 % osnove (enako, kot da bi koristil letni dopust), ni bil prikrajšan in njegov zahtevek za plačilo odškodnine (nadomestila) za neizkoriščen letni dopust tudi iz tega razloga ni utemeljen.
Predlagateljica postopka svoje nestrinjanje gradi zgolj na „laičnih“ trditvah, da bi obdolženi, glede na poškodbe, ki jih je utrpel v prometni nesreči, lahko opravil preizkus alkoholiziranosti, za svoje trditve pa ne ponuja nobenega pravno relevantnega dokaza. Zato pritožba v tem delu ni utemeljena. Pritožnica zgolj trdi, da so poškodbe glave, ki jih je v nesreči utrpel obdolženi, posledice udarca v vetrobransko steklo, kjer da so bile vidne sledi udarca z glavo, vendar za takšne trditve ni predložila nobenega dokaza. Opis, kje na vetrobranskem steklu so bile poškodbe, ki so posledica udarca z glavo, namreč manjka. Očitek prekrškovnega organa, da je obdolženi vozil osebni avtomobil ne da bi bil privezan z varnostnim pasom torej ostaja zgolj na ravni dokazno nepodprte trditve.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272. ZDR člen 18, 18/1, 83, 83/2, 88, 88/1, 88/1-1.
začasna odredba
Na podlagi doslej zbranih podatkov v spisu ni mogoče z zadostno stopnjo verjetnosti zaključiti, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita oz. da je terjatev tožeče stranke izkazana. Iz tega razloga predlog za izdajo začasne odredbe, da se naloži izplačevanje nadomestila plače do pravnomočne odločitve sodišča, ni utemeljen.
dokazna ocena – izrek kazenskih točk v času odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
Ni utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka, ker je s sodbo dne 11.6.2012 izreklo kazenske točke, čeprav je bilo obdolžencu s sklepom EPVD opr. št. 1 že izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Obdolženi je nov prekršek storil v času izvrševanja ukrepa začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, sodišče pa je o zadevi odločalo v času odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Očitek o nepravilno izrečenih kazenskih točkah torej ni utemeljen.
Na tožeči stranki, ki je uveljavljala odškodnino za škodo, ki je bila storjena s strani delavke, je bilo dokazno breme v zvezi z vsemi predpostavkami odškodninskega delikta (tudi krivde, ker se domneva le navadna malomarnost, ta pa po prvem odstavku 182. člena ZDR ne zadošča za odškodninsko odgovornost delavca). Tako je bilo tudi v zvezi z višino škode (prikrajšanja) dokazno breme na njeni strani. Ker ni predložila vseh dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče z gotovostjo (kar je dokazni standard za odločitev v pravdnem postopku oz. individualnem delovnem sporu) ugotoviti večjo škodo, ko je bila ugotovljena in prisojena, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek v presežku utemeljeno zavrnilo.
premestitev - izobrazba za zasedbo delovnega mesta - pritožbena novota
Dokazi (zaključna spričevala), ki jih tožena stranka prilaga pritožbi, so predloženi prepozno in se jih pri odločanju ne upošteva, saj ni izkazano, da jih tožena stranka ne bi mogla predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oz. do zaključka glavne obravnave.
Kršitelj navaja, da dejansko prebiva na obeh naslovih, to je tako na naslovu Ž., kot na naslovu G. (gre za objekta, ki sta po kršiteljevih navedbah 50 m oddaljena drug od drugega, česar pritožba ne izpodbija), očita pa se mu prekršek iz 1. točke 25. člena ZPPreb. Če je prekrškovni organ morda menil, da bi moral imeti kršitelj na enem od naslovov prijavljeno začasno prebivališče (čeprav gre za objekta, ki sta le malo oddaljena drug od drugega in namen začasnega bivališča), bi moral v takšnih primerih zadeve presojati tudi glede na določbo 6.a člena ZP-1 in ugotoviti, ali morda ne gre za prekršek neznatnega pomena.