ZTLR člen 28, 28/2, 28/3. SPZ člen 43, 269. OZ člen 198. ZPP člen 44, 44/3.
priposestvovanje stvarne služnosti – dobroverni in zakoniti posestnik – dobroverni lastniški posestnik – vrednost spornega predmeta – določitev prave vrednosti – sprejemljiva verjetna vrednost – prosti preudarek
Tožeča stranka skupaj z njenimi predniki ni mogla priposestvovati služnosti, ki je bila dogovorjena v pogodbi, ker je priposestvovanje izključil naknadni sporazumni dogovor, s katerim je bila dejansko dogovorjena nova (odplačna) služnost oziroma nadomestilo za uporabo tuje stvari.
Zakonodajalec je pravdno sodišče za primer, da podvomi v pravilnost s strani tožeče stranke označene vrednosti spornega predmeta, v 3. odst. 44. čl. ZPP pooblastil, da se pred začetkom obravnavanja glavne stvari na hiter in primeren način prepriča o pravilnosti navedene vrednosti. Zadostuje, da sodišče ugotovi sprejemljivo verjetno vrednost. Pri tem lahko uporabi tudi prosti preudarek.
ZObr člen 1, 39. ZSSloV člen 59. Pravilnik o letenju vojaških zrakoplovov člen 31.
vojak - plača
Vojaški letalski organ, v okviru katerega je bil razporejen tožnik (pilot), je enota Slovenske vojske. Iz tega razloga je tožnik upravičen do 20 % povišanja plače na podlagi sklepa Vlade RS, ki se nanaša na vse pilote v enotah SV.
Tožnik je tožbo umaknil in je dolžan toženi stranki povrniti utemeljeno priglašene stroške postopka, saj umik tožbe ni bil posledica izpolnitve zahtevka (tožena stranka je zahtevek izpolnila le v neznatnem delu).
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 270. ZDR člen 184. OZ člen 131.
začasna odredba - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - verjetno izkazana terjatev
Ker na podlagi tožbenih navedb in ponujenih dokazov verjetnost terjatve iz naslova odškodnine za nesrečo pri delu za nepremoženjsko škodo ni izkazana, je predlog za izdajo začasne odredbe (prepoved odtujitve in obremenitve premoženja, blokada transakcijskih računov) neutemeljen.
kršitev avtorske pravice – pravica do predelave avtorskega dela – primeren honorar – civilna kazen – izročitev nosilcev avtorskega dela
Kršitev avtorske pravice, ki utemeljuje civilno kazen, lahko izhaja iz poslovnega ali neposlovnega razmerja.
Avtorska pravica je neodvisna od lastninske pravice. Avtor zato ne more zahtevati, da mu posestnik izroči nosilce avtorskega dela. Takšno pravico ima le, če je hkrati tudi njihov lastnik oziroma obstaja druga (pravnoposlovna) podlaga, ali pa je to potrebno zaradi uresničevanja pravice reproduciranja ali predelave.
odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - poseg v osebnostne pravice - pravica do zasebnosti - razžalitev - duševne bolečine
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo je utemeljen v višini 10.000,00 EUR. Tožena stranka je namreč na oglasni deski v poslovalnici izobesila poročilo o izginotju večje količine trgovskega blaga, v tem poročilu pa je v povezavi z izginotjem blaga poimensko naveden edino tožnik, čeprav je tožena stranka zaradi izginotja trgovskega blaga pisno obdolžila kar devetnajst tožnikovih sodelavcev, postopek zoper tožnika pa je kasneje zaradi pomanjkanja dokazov ustavila. Tožnik je bil v posledici takšnega ravnanja močno prizadet in psihično potrt, duševne bolečine je trpel šest mesecev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zdravstveno stanje - sodni izvedenec
Ker je bil tožnik v spornem obdobju hudo telesno in duševno bolan, mu ni mogoče očitati, da se izobraževanja, na katerega da je napotila tožena stranka, ni udeležil iz neutemeljenih razlogov.
javni uslužbenec - premestitev - sklep o premestitvi - delovne potrebe
V tožničinem primeru je šlo za premestitev med dvema organoma v istem ministrstvu zaradi zagotovitve smotrnejšega dela organa. Smotrnost takšne premestitve se presoja v širšem smislu in sicer se upošteva tudi tako smotrnost dela v organu, iz katerega je javni uslužbenec prišel, kot smotrnost in racionalnost dela v organu, v katerega je bil premeščen. Pomembno je, da je glede premestitve izkazano soglasje predstojnikov obeh organov, ki morata ob izdaji sklepa vedeti, kakšen namen se s premestitvijo javnega uslužbenca zasleduje.
nadomestitev globe z nalogami v splošno korist – zmožnost plačila globe – zdravstvena sposobnost za opravo nalog
Po naravi stvari je razumljivo, da mora za ugoditev predlogu za nadomestitev globe storilec poleg pogoja plačilne nesposobnosti izpolnjevati tudi pogoj zdravstvene zmožnosti za opravo določenih del v splošno korist.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo
Odškodninska odgovornost delodajalca se presoja glede na ugotovljeno dejansko stanje, pri čemer je potrebno ugotoviti zlasti, kako je do nezgode prišlo, zakaj je prišlo do nezgode, ali so bila zagotovljena vsa zaščitna sredstva, ali je bil zagotovljen primeren delovni prostor in okolje, ali so bili zagotovljeni ustrezni, primerni delovni stroji (pripomočki), ali so bili zagotovljeni ustrezni delovni pogoji itd. Če je mogoče delodajalcu očitati, da nečesa od zgoraj omenjenega ni zagotovil, mu je mogoče očitati krivdo (malomarnost), kar ima za posledico odgovornost za nastalo škodo.
stvarna pristojnost – krajevna pristojnost – spor iz najema letala - registracija letala
Ker je tožeča stranka navedla, da je bilo letalo ves čas registrirano v Republiki Sloveniji, je pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani podana ne glede na to, ali gre pri spornem tožbenem zahtevku za poslovno ali neposlovno odškodninsko odgovornost.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0061735
ZVEtL člen 13, 14, 16, 16/1, 21, 21/2, 21/5, 30. ZNP člen 22, 22/1. dokument : VSL0061736.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine – postopek za določitev pripadajočega zemljišča – pridobitelj posameznega dela stavbe – predlagatelj postopka – udeleženec postopka
Upravičeni predlagatelj je le pridobitelj posameznega dela stavbe. V zemljiško knjigo vpisani lastnik („zemljiškoknjižni lastnik“) ne more biti predlagatelj postopka, čeprav je sicer udeleženec postopka.
Zgolj interes za udeležbo v postopku še ne zadošča za pridobitev lastnosti predlagatelja. Vpis določene osebe v zemljiško knjigo pa je celo izrecno predviden kot razlog za udeležbo te osebe.
zavarovalne pravice – izguba zavarovalnih pravic – alkoholiziranost zavarovanca
Zavarovanec je dolžan po nezgodi po svojih najboljših močeh prispevati k izvedbi preiskave oziroma omogočitvi ugotavljanja alkoholiziranosti, ter prispevati k ustrezni obravnavi škodnega dogodka, ne pa tega onemogočati npr. z zapustitvijo kraja prometne nesreče.
Ravnanja zavarovanca kot povzročitelja nezgode, ki so v nasprotju s prevzeto pogodbeno obveznostjo, so nedopustna že sama po sebi in samodejno povzročijo izgubo zavarovalnih pravic, ne glede na vprašanje, ali bi bilo mogoče stopnjo alkoholiziranosti zavarovanca v trenutku prometne nesreče in druge podatke o škodnem dogodku ter (so)zavarovancu kot udeležencu ugotoviti tudi kdaj kasneje.
nesreča pri delu - odškodninska terjatev - zastaranje - dokazovanje - sodni izvedenec izvedensko mnenje
206. člen ZDR, ki določa petletni zastaralni rok, se uporablja za terjatve iz naslova prejemkov iz delovnega razmerja (plača, regres za letni dopust, nadomestilo za prehrano, prevoza na delo ...). Tožnica v tem sporu vtožuje od svojega delodajalca odškodnino za materialno in nematerialno škodo, za presojo takšne odškodninske terjatve pa veljajo zastaralni roki, kot so določeni v 352. členu OZ, to je triletni subjektivni in petletni objektivni rok.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068746
ZPP člen 339, 339/2, 443, 443/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – pogodba o naročilu – mandatna pogodba – pozna izdaja računa za plačilo storitve po mandatni pogodbi
Rok izdaje računa za opravljene storitve po mandatni pogodbi z zakonom ni predpisan, zato dejstvo, da je tožena stranka račun prejela skoraj leto dni po opravljeni storitvi ter ga iz tega razloga zavrnila, ne utemeljuje zaključka, da je tožena stranka prosta obveznosti plačila storitve po mandatni pogodbi.
mirovanje pravic iz delovnega razmerja - vrnitev na delo - razlaga pogodbe
Dogovor o mirovanju pravic iz delovnega razmerja, ki sta ga sklenili stranki za čas, ko bo tožnik zaposlen pri drugem delodajalcu, daje tožniku (delavcu) manj pravic, ko so določene z ZJU, saj določa pravico do vrnitve nazaj na delo k toženi stranki v primeru predčasnega prenehanja delovnega razmerja le, če do tega pride iz nekrivdnih razlogov. Takšna določba sporazuma ni veljavna, ampak je treba neposredno uporabiti zakonsko ureditev, po kateri se lahko delavec, ki mu pravice iz delovnega razmerja mirujejo (tožnik), vrne na delo k prvotnemu delodajalcu (toženi stranki) ne glede na razlog, zaradi katerega mu je delovno razmerje pri drugem delodajalcu prenehalo.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev – dvojno razpolaganje z nepremičnino – zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine
V sodni praksi se je izoblikovalo enotno stališče, da lahko prvi kupec nepremičnine uspe z zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižne listine, ki mu bo omogočila vknjižbo lastninske pravice oziroma odpravila oviro za vknjižbo lastninske pravice prvega kupca le v primeru, če izkaže, da je nepremičnino ob sklenitvi pogodbe pridobil v posest in da je bil drugi kupec ob sklenitvi pogodbe nedobroveren, torej da je ravnal v nasprotju z načeli vestnosti in poštenja.
izvršilni naslov – zakonske zamudne obresti – ne ultra alterum tantum – ustavna odločba
V zvezi s tekom zamudnih obresti po 1. 1. 2002 je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo, zato mora spremembo materialnega prava sodišče prve stopnje upoštevati po uradni dolžnosti, če je možno že pri izdaji sklepa o izvršbi, to je pri dovolitvi izvršbe. O višini terjatve iz naslova zamudnih obresti v primerih, ko pravnomočna sodba (v našem primeru sklep o izvršbi) dolžniku poleg plačila glavnice nalaga tudi plačilo zamudnih obresti od določenega dne dalje do plačila, pravnomočno odloči šele izvršilno sodišče, ki pri tem upošteva dan plačila in vsa pravila, ki urejajo višino zamudnih obresti (odločba Ustavnega sodišča RS Up-227/05-19 z dne 24. 5. 2007).
ZOR člen 154, 154/1, 156, 156/3. ZPP člen 11, 137, 137/1, 243, 243/3, 354, 254/3, 304.
premoženjska škoda – izgubljeni dobiček - predpostavke odškodninske odgovornosti – dokazno breme – dokazovanje z izvedencem – postavitev drugega izvedenca – vročanje
Mnenje prvo postavljenega izvedenca je bilo po presoji sodišča prve stopnje nepopolno in ne dovolj natančno, njegovo dopolnitev je predlagal tudi tožnik, poleg tega pomanjkljivosti prvega mnenja tudi zaradi okoliščin na strani izvedenca ni bilo mogoče odpraviti, zato je sodišče prve stopnje v skladu s tretjim odstavkom 254. člena ZPP povsem utemeljeno postavilo drugega izvedenca.
ZFPPIPP člen 442, 442/6. ZPP člen 81, 81/5. OZ člen 395.
nadaljevanje postopka zoper družbenika izbrisane družbe – zahtevek na nerazdelno plačilo družbe in družbenika – pravni interes za izdajo sklepa o nadaljevanju postopka zoper družbenika izbrisane družbe
Tožeča stranka tako glede na postavljen tožbeni zahtevek nima pravnega interesa za izdajo sklepa o nadaljevanju postopka zoper družbenika izbrisane družbe. Postopek proti njemu na plačilo denarnega zneska, ki ga je tožeča stranka nerazdelno zahtevala tudi od prvo tožene stranke, namreč teče že od same vložitve tožbe. ZPP ne dopušča, da bi ista oseba v istem postopku zaradi plačila istega zneska na pasivni strani nastopala dvakrat.