V konkretnem primeru tožeča stranka zahteva izpolnitev obveznosti tožene stranke, to je plačilo prave premije kot bistvene sestavine zavarovalne pogodbe. Zato bi sodišče lahko tudi oprlo pravno podlago za ta tožbeni zahtevek na določbo 239. člena OZ. Predvsem pa je pravna podlaga v pogodbeni volji pravdnih strank v izjavi o škodnem dogajanju iz avtomobilskega zavarovanja. Zavarovalnica je v korist toženca zavarovalno pogodbo dopolnila tako, da se višina premije določi v korist zavarovanca in v primeru, da njegovi podatki niso točni, se višina korigira glede na škodni rezultat, kot je predvideno v zavarovalnih pogojih in on se je s tem strinjal.
ZZZDR 12, 12/1, 52, 59. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
določitev deleža na skupnem premoženju – izvenzakonska skupnost – posebno premoženje
Posebno premoženje zakonca oziroma izvenzakonskega partnerja je lahko zgolj premoženje, ki ga ima ob sklenitvi zakonske zveze oziroma izvenzakonske skupnosti, in premoženje, ki ga pridobi v času trajanja takšne zveze, vendar ne z delom.
Ker pritožnik pisanja z izpodbijano sodbo na pošti ni dvignil v 15 dneh, odkar mu je bilo puščeno obvestilo, se je vročitev pisanja štela za opravljeno po poteku 15 dni od puščenega obvestila, tj. v soboto, dne 29. 10. 2011, osemdnevni rok za vložitev pritožbe zoper sodbo pa mu je v skladu z drugim odstavkom 111. člena ZPP začel teči naslednji dan in se je iztekel na ponedeljek, dne 7. 11. 2012.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelku pod posebnim nadzorom – pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve
Da je prisilna hospitalizacija zadnja in edina možnost (ultima ratio) določa že zakon, saj pravi, da se uporabi le, če nevarnosti ni mogoče odpraviti z milejšimi ukrepi (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo). Sodišče mora torej eksaktno ugotoviti, kateri so tisti nujno potrebni ukrepi, ki jih razen na oddelku pod posebnim nadzorom, ni mogoče izvajati. Zgolj sklicevanje sodišča, da v dani situaciji vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, je brez vsebine.
ZPP člen 7, 8, 212. SPZ člen 271, 271/2. ZOR člen 210. OZ člen 190. ODZ paragraf 297, 418.
zahtevek za ugotovitev lastninske pravice - pridobitev na pravno poslovni podlagi - gradnja na tujem svetu - dobrovernost - priposestvovanje - razpravno načelo - pomanjkljive navedbe - neupravičena pridobitev
Zavedanje gradnje na tujem zemljišču izključuje dobrovernost graditeljev.
Temeljni pogoj za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravil o gradnji na tujem svetu je, da je bil graditelj v dobri veri. To pomeni, da ni vedel, da gradi na tujem svetu. Če se sklicuje na dogovor z lastnikom zemljišča, pa originarne pridobitve lastninske pravice ni, ker ni mogoče govoriti o graditeljevi poštenosti.
Gola ugotovitev dejstva gradnje brez izjave volje zemljiškoknjižnega lastnika, da na tej podlagi graditelju priznava lastninskopravne učinke, ne predstavlja osnove za zatrjevani pravnoposlovni prenos lastninske pravice na nepremičnini.
spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog – razglasitev sodbe – prepis zvočnega posnetka
Zmotno je stališče pritožnice, da je sodišče dolžno prepis zvočnega posnetka strankam tudi vročati. Četrti odstavek 125. a člena ZPP sodišču namreč zgolj nalaga, da v treh dneh po nastanku zvočnega posnetka izdela njegov prepis ter ga priključi zapisniku o naroku, stranka pa ima v treh dneh po izdelavi prepisa pravico do vpogleda v prepis in do ugovora zoper njegovo morebitno nepravilnost.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1, 90. ZPP člen 8, 321, 321/3, 323, 323/1.
priposestvovanje – priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – tek priposestvovalne dobe – zakonita posest – dokazna ocena – rok za izdelavo sodbe
V konkretnem primeru ni bil izpolnjen eden od kumulativno zahtevanih pogojev za priposestvovanje – potek priposestvovalne dobe 20 let, zato priposestvovanje že iz tega razloga ni bilo mogoče.
Priposestvovalna doba 20 let, ki je po trditvah tožnika pričela teči 1975 (torej v času, ko je še veljal ODZ), do uveljavitve ZTLR (ki je pričel veljati 1. 9. 1980) še ni pretekla, zato se za presojo obstoja konkretnega stvarnopravnega razmerja (priposestvovanja lastninske pravice na nepremičninah) uporabljajo določila ZTLR.
spor majhne vrednosti – zavrnitev dokaznih predlogov – dokazna ocena
S pritožbenimi navedbami, s katerimi izpodbija dokazno oceno prvostopenjskega sodišča, pritožnica uveljavlja pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, s pritožbenim očitkom kršitve 8. in 213. člena ZPP pa uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Noben od teh pritožbenih razlogov pa v sporu majhne vrednosti ni dopusten.
motenje posesti - pravna korist za vložitev tožbe - pravni interes za vzpostavitev prejšnjega stanja v postopku zaradi motenja posesti
V motenjskem sporu je bilo na podlagi izdane začasne odredbe vzpostavljeno prejšnje stanje (elektrika priklopljena). Gre za začasno, za čas trajanja postopka veljavno rešitev, zato tožnikov pravni interes za zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja obstaja.
nerazumljiva tožba – nepopolna tožba – zavrženje tožbe – stroški postopka – zahtevek za povrnitev stroškov postopka – konec postopka brez obravnave
Ker tožba niti po popravi in dopolnitvi ni bila sposobna za obravnavanje, sodišče ni bilo dolžno izvajati ponujenih dokazov.
V zadevi ni bila opravljena glavna obravnava, ampak le poravnalni narok, pa še ta je bil preložen na nedoločen čas zaradi poprave in dopolnitve tožbe. Povrnitev stroškov je zato toženka upravičeno zahtevala v predpisanem roku iz sedmega odstavka 163. člena ZPP.
dokaz z izvedencem – dokaz s cenilcem – delno plačilo predujma – založitev predujma – sodna določitev meje – izvedenec geodetske stroke
Ker predlagateljica v roku ni založila odrejenega predujma za stroške izvedbe dokaza z izvedencem geodetske stroke, se šteje, da je predlog umaknila. Delno plačilo predujma ne vpliva na pravilnost odločitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0072445
ZTVP-1 člen 79, 79/2, 79/3, 139, 139/3, 140. Direktiva Sveta ES 93/22/EGS člen 1.
odškodninska odgovornost – protipravnost pri sklepanju pogodbe – prodajna pogodba – pogodba o borznem posredovanju – dolžno ravnanje borzno posredniške družbe – lastnost stranke – zaščita vlagateljev – investicijsko bančništvo
Iz ZTVP-1 ne izhaja izrecno, da bi bile dolžnosti tožene stranke v primeru sklepanja poslov za svoj račun odvisne od lastnosti posamezne stranke, vendarle pa je potrebno dolžnost varovati interese stranke in dolžnost stranko poučiti o morebitnem nasprotju interesov uporabiti upoštevaje okoliščine posla. Slednje izhaja tudi iz Direktive Sveta ES 93/22/EGS z dne 10. 05. 1993 o investicijskih storitvah na področju investicijskega bančništva. Eden izmed ciljev, navedenih v preambuli direktive je namreč zaščita vlagateljev, pri čemer je obseg varstva dopustno prilagoditi značilnostim posameznih vlagateljev ter nivoju njihovega strokovnega znanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0067910
ZPP člen 213, 339, 339/2, 339/2-8.
zavrnitev dokaznega predloga – kršitev pravice do izjave – zmotno ugotovljeno dejansko stanje – pravica do izjave – plačilo nadomestila za javno priobčevanje fonogramov
Pravica stranke, da predlaga dokaze, na drugi strani odseva načelno dolžnost sodišča, da te dokaze tudi izvede. Zavrnitev dokaznega predloga je tako dopustna le, če so podani upravičeni razlogi. Med upravičene razloge pa ne sodi ugotovitev nasprotnega dejstva na podlagi izvedbe in ocene drugih dokazov.
ZPP člen 112, 286, 286/1. Sodni red člen 216, 220.
neupoštevanje pravočasno poslane vloge – vloga vezana na rok – skrbnost stranke – opozorilo, da gre za nujno vlogo – poslovanje sodišča s pošto
Tedaj, ko stranka pošilja pripravljalno vlogo tako kratek čas pred dnevom obravnave (tu je šlo le za en delovni dan prej), je pomembna tudi skrbnost same stranke, da opozori na pomembnost vloge, saj poslovanja s pošto ne more kar zanemariti. V tovrstnih situacijah skrbnost terja, da stranka v vlogi ustrezno in jasno opozori, da gre za nujno vlogo in tako omogoči takojšnjo reakcijo sodnih oseb nanjo in ustrezno postopanje, zato, da bi se z njo sodišče prve stopnje pravočasno, pred koncem obravnavanja seznanilo.
prodajna pogodba – javnopravne značilnosti – prodaja kapitalskih naložb države – pogodbena kazen – razpolaganje države s svojim premoženjem
Dogovor o pogodbeni kazni je samostojen dogovor, ki ga je treba ločiti od osnovne pogodbe.
Cilji države pri prodaji kapitalnih naložb niso zgolj premoženjske narave, pač pa predvsem javnopravni. Država s prodajo kapitalskih naložb zasleduje predvsem makroekonomske cilje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074383
OZ člen 429. ZPP člen 8.
prevzem dolga – uveljavljanje dolga od prevzemnika - dokazna ocena – kršitev proste dokazne ocene – volja odstopnika terjatve
Upnik ni stranka pogodbe o prevzemu dolga, zato o razmerju med prvotnim dolžnikom in prevzemnikom ne ve ničesar, in se ga to razmerje tudi ne tiče. Ker upnik ni stranka pogodbe, je od njega v poziciji, ko uveljavlja dolg od prevzemnika, nesmiselno in nepotrebno zahtevati, da izkaže soglasje volj obeh pogodbenikov. Zadostuje, da dokaže voljo stranke, ki se je s pogodbo v razmerju do njega zavezala, t.j. voljo prevzemnika, volja stranke, ki se je v razmerju do njega samo razbremenila, pa je v tem kontekstu bolj ali manj nerelevantna.
Če se ugotovi volja prevzemnika, da plača tuj dolg, je na voljo odstopnika mogoče sklepati že posredno (indično) na podlagi ugotovljene volje prevzemnika.
Kršitev proste dokazne ocene je lahko dvojna. Kadar gre za neupoštevanje metodološkega napotka, ki ga daje 8. Člen ZPP, gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Če pa je argumentacija sicer v skladu s formalnimi okviri proste dokazne dokaze (torej vestna in skrbna ter analitično sintetična), a vsebinsko neprepričljiva, ker je v nasprotju z nenapisanimi neformalnimi dokaznimi pravili, je podana zmotna ugotovitev dejanskega stanja.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0071905
OZ člen 355, 355/1, 355/1-6, 355/2. ZOR člen 378, 378/1. SZ-1 člen 28, 34, 34/1, 44, 44/1, 44/2, 125.
upravnik – stroški upravljanja – terjatev upravnika za stroške, ki jih je poravnal za etažnega lastnika – zastaranje terjatev upravnika – enoletni zastaralni rok – petletni zastaralni rok - sredstva rezervnega sklada – stroški vzdrževanja in rednih izboljšav - nujna vzdrževalna dela – način odločanja etažnih lastnikov
Glede terjatev upravnika večstanovanjske hiše tudi v primeru, ko gre za povračilo stroškov, ki jih je upravnik za etažne lastnike poravnal iz lastnih sredstev, je po uveljavitvi OZ potrebno uporabiti enoletni zastaralni rok, kolikor gre za terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih.
Ni res, da bi moral biti sklep o porabi sredstev rezervnega sklada sprejet na zboru lastnikov, saj določbe SZ-1 ne vsebujejo kogentnih določb o obliki odločanja etažnih lastnikov. Tudi 1. odst. 34. čl. SZ-1 določa, da lahko o poslih upravljanja večstanovanjske stavbe etažni lastniki odločajo s podpisovanjem listine, na kateri je zapisan predlog sklepov, ali na zboru lastnikov.