napoved pritožbe – rok za vložitev napovedi pritožbe – vročitev odločbe pooblaščencu
V skladu z ustaljeno sodno prakso se šteje vročitev stranki, ki ima pooblaščenca, kot pravno veljavno opravljena le, če je bila na predpisan način vročena pooblaščencu. Šele s pravilno vročitvijo prepisa izreka sodbe lahko začne teči rok za napoved pravnega sredstva.
ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/2, 29b/3, 29b/6, 29b/7, 61a, 61a/1, 61a/2, 61a/3. ZST-1 člen 34, 34/1.
sodne takse – plačilo sodne takse – uporaba pravilne sklicne številke – referenca – namen sodnih taks
Namen predpisane (obvezne) uporabe sklicne številke pri plačilu sodnih taks je v tem, da sodišče (lahko) na enostaven način in brez dodatnega dela preveri plačilo takse in njegovo pravočasnost (ne da bi taksni zavezanec moral o tem predložiti dokazilo).
Bistveni razlikovalni del sklica oziroma reference v konkretnem primeru predstavlja njen 2. del, to je del, ki sledi splošnemu 1. delu - 20001, ki se pri konkretnem prejemniku ponavlja.
ZFPPIPP člen 22, 22/2, 229, 229/4, 299/5, 298, 298/1. SPZ člen 167.
izločitvena pravica – posledice neprijave izločitvene pravice v stečajnem postopku – zunajsodna prodaja premičnine
Tožeča stranka svoje izločitvene pravice ni nikoli utemeljevala na lastninski pravici, pač pa na pravici, da od tožene stranke, ki je uresničevala kot fiduciar lastninsko pravico na umetniških delih v lasti A.S, kot lastnice, doseže v svoje dobro razpolagalni pravni posel, potreben za prenos pravice, ki jo je izvrševala za lastnico tožena stranka.
Tožena stranka je v nasprotju z 9. členom notarskega zapisa tožeči stranki odrekla izročitev spornih umetniških del v neposredno posest, s čimer ji je tudi onemogočila pridobitev ročne zastave in možnost, da jih tožena stranka sama izvensodno proda zaradi poplačila svoje zavarovane terjatve.
Ob ugotovljenem dejstvu, da so bila umetniška dela v stečajnem postopku prodana za ceno 1.353,00 EUR, je tožeča stranka upravičena do plačila tega zneska, zmanjšanega za stroške v zvezi s prodajo .
prijava udeležbe drugega pridobitelja posameznega dela stavbe – pravica uporabe nepremičnine
Vsakršna posest in dejanska uporaba dela nepremičnine v družbeni lastnini ne omogoča transformacije v lastninsko pravico na podlagi predpisa o lastninjenju družbenih nepremičnin.
Tožena stranka je tožniku zakonito izreka disciplinski ukrep opomin, ker je nevestno hranil službeno opremo (alkotest), tako da se je ta izgubila, zaradi česar je toženi stranki nastala materialna škoda.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – tek zastaralnega roka – pretrganje zastaranja izvršitve sankcije
Glede na to, da so bila znotraj dveletnega relativnega roka za zastaranje izreka sankcije opravljena dejanja sodišča, ki so tek zastaranja pretrgala, poleg tega pa tudi še niso pretekla štiri leta, ki bi pomenila absolutno zastaranje izreka sankcije, je pritožba storilca v tej smeri neutemeljena.
pravica do sodnega varstva – zavrženje tožbe – prestop športnika v drug klub – odločba o pogojih prestopa športnika – zveza društev – pogoj dokončnosti – društvo
ZDru-1 veže pravico izpodbijati odločitve organov društva oziroma zveze društev po sodni poti na pogoj dokončnosti sprejete odločitve.
prisilna hospitalizacija - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom
Abstraktna nevarnost za izrek ukrepa omejitve pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov ne zadošča, kot tudi ne za prisilni ukrep zdravljenja v psihiatrični bolnišnici pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe. Gre za prisilni ukrep, ki posega v različne ustavne pravice posameznika, zato ne more temeljiti na splošnih ugotovitvah izvedenca (ki jih sodišče le povzema) ?da se ni dovolj hranila, ob tem nakupovala velike količine hrane in da so jo vodili kot depresivno stanje v nosečnosti?. Manjka tudi obrazložitev zaključka sodišča prve stopnje, da vzrokov ogrožanja sebe in otroka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
ZPP člen 7, 8, 212. SPZ člen 271, 271/2. ZOR člen 210. OZ člen 190. ODZ paragraf 297, 418.
zahtevek za ugotovitev lastninske pravice - pridobitev na pravno poslovni podlagi - gradnja na tujem svetu - dobrovernost - priposestvovanje - razpravno načelo - pomanjkljive navedbe - neupravičena pridobitev
Zavedanje gradnje na tujem zemljišču izključuje dobrovernost graditeljev.
Temeljni pogoj za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravil o gradnji na tujem svetu je, da je bil graditelj v dobri veri. To pomeni, da ni vedel, da gradi na tujem svetu. Če se sklicuje na dogovor z lastnikom zemljišča, pa originarne pridobitve lastninske pravice ni, ker ni mogoče govoriti o graditeljevi poštenosti.
Gola ugotovitev dejstva gradnje brez izjave volje zemljiškoknjižnega lastnika, da na tej podlagi graditelju priznava lastninskopravne učinke, ne predstavlja osnove za zatrjevani pravnoposlovni prenos lastninske pravice na nepremičnini.
spor majhne vrednosti – zavrnitev dokaznih predlogov – dokazna ocena
S pritožbenimi navedbami, s katerimi izpodbija dokazno oceno prvostopenjskega sodišča, pritožnica uveljavlja pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, s pritožbenim očitkom kršitve 8. in 213. člena ZPP pa uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Noben od teh pritožbenih razlogov pa v sporu majhne vrednosti ni dopusten.
tuja stvar - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina
Pojma tuja stvar iz 190. čl. OZ ni mogoče razlagati z uporabo términa lastninska pravica, ampak širše; tuja stvar je tista, do katere okoriščenec nima pravice.
V konkretnem primeru tožeča stranka zahteva izpolnitev obveznosti tožene stranke, to je plačilo prave premije kot bistvene sestavine zavarovalne pogodbe. Zato bi sodišče lahko tudi oprlo pravno podlago za ta tožbeni zahtevek na določbo 239. člena OZ. Predvsem pa je pravna podlaga v pogodbeni volji pravdnih strank v izjavi o škodnem dogajanju iz avtomobilskega zavarovanja. Zavarovalnica je v korist toženca zavarovalno pogodbo dopolnila tako, da se višina premije določi v korist zavarovanca in v primeru, da njegovi podatki niso točni, se višina korigira glede na škodni rezultat, kot je predvideno v zavarovalnih pogojih in on se je s tem strinjal.
ZZZDR 12, 12/1, 52, 59. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
določitev deleža na skupnem premoženju – izvenzakonska skupnost – posebno premoženje
Posebno premoženje zakonca oziroma izvenzakonskega partnerja je lahko zgolj premoženje, ki ga ima ob sklenitvi zakonske zveze oziroma izvenzakonske skupnosti, in premoženje, ki ga pridobi v času trajanja takšne zveze, vendar ne z delom.
spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog – razglasitev sodbe – prepis zvočnega posnetka
Zmotno je stališče pritožnice, da je sodišče dolžno prepis zvočnega posnetka strankam tudi vročati. Četrti odstavek 125. a člena ZPP sodišču namreč zgolj nalaga, da v treh dneh po nastanku zvočnega posnetka izdela njegov prepis ter ga priključi zapisniku o naroku, stranka pa ima v treh dneh po izdelavi prepisa pravico do vpogleda v prepis in do ugovora zoper njegovo morebitno nepravilnost.
odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje zoper premoženje in zoper gospodarstvo
Sodišče prve stopnje na podlagi pridobljenih podatkov iz kazenske evidence ugotovilo, da je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper premoženje in zoper gospodarstvo, ki še ni bilo izbrisano.
Navedbe v zvezi z družinskimi člani tožnice za odločitev o vloženem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks za samostojnega podjetnika posameznika v zvezi z njegovo dejavnostjo niso relevantne.
ZPUOOD člen 1, 1/1, 18. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZFPPIPP člen 440, 442, 442/6, 442/10, 496.
prekinitev postopka – izbris iz sodnega registra brez likvidacije – prenehanje pravne osebe – različen pravni položaj osebno odgovornih družbenikov – ustavna odločba št. U-I-307/11
Ugotovitveni sklep o prekinitvi postopka zaradi izbrisa tožene stranke iz sodnega registra je bil povsem na mestu in zakonit, saj določila ZPUOOD, na katere se sklicuje pritožba, nimajo nobenega učinka na prekinitev postopkov zaradi prenehanja obstoja pravnih oseb v smislu 205. člena ZPP.
Ustavna odločba št. U-I-307/11 je s tem, ko je vzdržala v veljavi 18. člen ZPUOOD, uveljavila nov časovni mejnik razlikovanja pravnih položajev osebno odgovornih družbenikov izbrisanih družb.
prodajna pogodba – javnopravne značilnosti – prodaja kapitalskih naložb države – pogodbena kazen – razpolaganje države s svojim premoženjem
Dogovor o pogodbeni kazni je samostojen dogovor, ki ga je treba ločiti od osnovne pogodbe.
Cilji države pri prodaji kapitalnih naložb niso zgolj premoženjske narave, pač pa predvsem javnopravni. Država s prodajo kapitalskih naložb zasleduje predvsem makroekonomske cilje.